ANDROS - eseji

knjige   eseji   pesmi   avtor se predstavi   kuharija   razno   vodič po vesolju   fotoalbum   igre  

KAZALO TE STRANI

O življenju, vesolju in sploh vsem

O denarju (moji članki v reviji DENAR )

O znamkah

  • Črni peni - prva znamka
  • Modri mavricijus - najdražja znamka
  • Havajska misionarka - povod za umor

O zdravilstvu v zgodovini

  • Imhotep - zdravilo za vse je česen
  • Keopsov zdravstveni sistem
  • Zlati lističi in radioaktivna zobna pasta
  • Daniel Bernoulli in krvni tlak
  • Neandertalski šamani in zdravilci

O vesolju in raketah

O mitologiji, fantaziji in podobnem

  • Po ameriško in po kavbojsko
  • Kamniti denar rai
  • Porcelanasti polžek
  • Lopatica, nožek, ključek
  • Čaplja za plačilo davka
  • Trinajsti b'ak'tun
  • Tin Hinan, gospodarica šotora
  • Dvostavno ni enostavno
  • Denar je sveta vladar
  • Davki, da te kap ...
  • Koliko stane en evro?
  • Stoletje merkantilizma na Slovenskem
  • Beračenje in miloščina
  • Hiper-inflacija - kdaj je to?
  • Dominantna valuta
  • Nož iz obsidijana
  • Južna železnica Dunaj-Trst
  • Pomembno je sodelovati
  • Zlata medalja
  • Zlata mrzlica
  • Od mošnjička do trezorja
  • Posodi mi jurja
  • Ekonomija celjskih grofov
  • Dobro je biti tajkun
  • Srebrna ladjica
  • Univerzalni temeljni dohodek
  • Duh časa ali zeitgeist
  • Izumitelji denarja
  • Prestol, sir in piščanci
  • Denar lahko operete
  • Primite tatu
  • Rudarjenje bitcoinov
  • Funt sterling
  • Ček na kravi
  • Zlati klin
  • Vesoljska tekma
  • Kinder jajčka in zbiralski raj
  • Popoprano
  • Davki v Rimu
  • Ukradeno
  • Danegeld - vikinški davek
  • Prva monetarna unija v Evropi
  • Banka - dva soda in ploh
  • Skoraj kakor evro

 
Dvainštirideset ali ni frkcev, so samo krči

Pravi ljubitelji znanstvene fantastike to število obožujejo skoraj z versko gorečnostjo. Ostalim prebivalcem Pretežno neškodljive (frnikula na sliki levo) pa ne pomeni ničesar. Pravzaprav je za njih to le število, ki pride izza števila enainštirideset in za katerim pride število triinštirideset na številski premici realnih števil. Je število, ki je deljivo z dva (21), tri (14), šest (7), sedem (6), štirinajst (3), enaindvajset (2) ter seveda z ena in samim seboj. Čemu toliko govora ob omembi tega števila? Predvsem pa brez panike, prosim, vse bom pojasnil takoj!

  • Dvainštirideset (besedilo v PDF, ~0,8 MB). Esej je bil objavljen tudi v fanzinu Jašubeg en Jered (ISSN 1855-6434), št. 33/7 (2014). in št 35/8 (2015).

Zmaji so. Pika!
Slovenija je po multidisciplinarnih raziskavah znanstvenikov - peritodrakologov dejansko dežela zmajev.
Stara domača imena za zmaja so še lintvern, zminj, drak, pozoj, tudi červ.
Najstarejši izraz zanj je premog, kar je po vsej verjetnosti izpeljanka iz glagola premagovati.
  • Zmaji so. Pika! (besedilo v PDF, ~1,4 MB). Esej je bil objavljen tudi v fanzinu Jašubeg en Jered (ISSN 1855-6434), št. 33/7 (2014).

Vesoljske medzvezdnice

Katera je najboljša medzvezdna vesoljska ladja prikazana na filmskem platnu ali v TV nadaljevanki? Po nekaj urnem brskanju po internetu in po nekaj letih ter kilometrih ogledanih ZF filmov, sem naredil svoj izbor. Ta popolnoma subjektiven in se mogoče z njim ne strinjate. V tem primeru vas izzivam, da za naslednji Jašubeg en Jered (JeJ) pripravite svoj izbor. Medzvezdnice naštevam v poljubnem vrstnem redu, torej: prva ali zadnja ni najboljša ali najslabša. Vsekakor je vsaka kul in popolnoma neverjetna.

  • Vesoljske medzvezdnice (besedilo v PDF, ~1,4 MB).  Esej je bil objavljen tudi v fanzinu Jašubeg en Jered (ISSN 1855-6434), št. 22, 23, 24, 25 (2012) in št. 26, 27 (2013).

Vesoljsko dvigalo in Ciolkovski

Danes pod pojmom vesoljsko dvigalo razumemo fiksno pritrjen kabel na ekvatorju, ki se razteza preko geostacionarne orbite v vesolje in se uporablja za transport tovora in ljudi na geostacionarno orbito. Protiutež na koncu kabla postavlja masni center iznad geostacionarne orbite. To ustvarja centrifugalno silo, ki nasprotuje sili težnosti in s tem je sistem v ravnotežju. Posebna dvigala prevažajo tovor in ljudi v obe smeri. Vesoljsko dvigalo je usklajeno z rotacijo Zemlje.

Dodan je še življenjepis Konstantina Eduardoviča Ciolkovskega, ki je idejni oče tega revolucionarnega transportnega sredstva.

  • Vesoljsko dvigalo (besedilo v PDF, ~0,6 MB). Esej je bil objavljen tudi v fanzinu Jašubeg en Jered (ISSN 1855-6434), leto 2014 JeJ 32/7.

Zemljomor ali geocid

Odločili ste se, da izvršite zemljomor ali, če rečemo s tujko, geocid. Torej, odločili ste se, da razstrelite Zemljo. Da jo razstavite na prafaktorje, anihilirate, razbijete, sesujete v sončni prah, karkoli že! Če je to res vaša odločitev, imate za to zagotovo svoje razloge in ne potrebujete mojega nasveta. Če je vaš namen zelo čvrst in vaša odločitev neomajna, se v to res ne morem vmešavati. Vendar bi vas vseeno prej dobrohotno opozoril na nekaj malenkosti. Čisto majhnih malenkosti, pravzaprav malenkostijic, nekaj kar je mogoče čisto nepomembno, pa vendar … Mogoče vam bodo prišle prav pri vaši nameri.

Zakaj bi želeli razbiti Zemljo? Vi …, vi nori, bedasti, manijak! ZAKAJ?

  • Zemljomor ali geocid (besedilo v PDF, ~1,4 MB). Esej je bil objavljen tudi v fanzinu Jašubeg en Jered (ISSN 1855-6434), leto 2011 JeJ 18/4.

Takoj na Mars

Takoj moramo poslati koloniste na Mars. Če želimo preživeti kot človeška vrsta in če se želimo izogniti propadu tehnične civilizacije, se moramo odločiti za osvajanje Marsa. Na njem ne smemo samo zapičiti zastave in pobrati nekaj kamenja, kot je to bilo na Mesecu. Ampak moramo iti tja in tam tudi ostati. S tem si povečamo možnost obstanka. Prav tako pa nam to omogoča tehnološke preboje in tehnične rešitve, ki nas bodo naredili za povesoljsko civilizacijo ter nam omogočili najprej osvajanje osončja in v naslednjih stoletjih potovanje do zvezd. Če ne gremo na Mars, se bomo zaklenili v zlato kletko in v njej počasi kot vrsta izumrli. V tem eseju so predstavljene današnje tehnične možnosti za takojšnje potovanje na Mars ter nevarnosti in prepreke, ki nam stojijo na tej poti.

  • Takoj na Mars (besedilo v PDF, ~0,6MB). Esej je bil objavljen tudi v fanzinu Jašubeg en Jered (ISSN 1855-6434), leto 2010 JeJ 17/3.


Le kje si vsi ti Nezemljani?
 

Kakšna izguba prostora! Tolikšno Vesolje in le en sam planet poln življenja. Ali res? Že od vekomaj smo se spraševali, če je Zemlja edini planet z življenjem? Zato ves čas iščemo brate po razumu. Iščemo jih in se jih bojimo, ker nas je strah neznanega. A še bolj strašno bi bilo spoznanje, da smo res sami sredi temnega vesolja, v katerem brlijo drobna sonca in se vrtijo silne galaksije. Zakaj, pravzaprav, nismo še nobenega srečali? Ali pa morda le?

  • Le kje so vsi ti nezemljani? Velikost datoteke v PDF je 6,6MB. Esej je bil objavljen tudi v fanzinu Jašubeg en Jered (ISSN 1855-6434), leto 2010 JeJ 15/3.

Meč - bleščeča senca
 

Gold is for the mistress - silver for the maid -
Copper for the craftsman cunning at his trade.
"Good!" said the Baron, sitting in his hall,
"But Iron - Cold Iron - is master of them all."
- Cold Iron, Kipling

»Zlato za gospodične, za dekleta je srebro,
in baker za rokodelce je, spretne vse zelo.«
»Dobro!« rekel je Baron, sedeč v dvorani stari.
»A železo, železo hladnó njim vsem gospodari!«
- Železo hladnó, Kipling (Prevod A.Ivanuša)

CELOTNA PESEM

Ko pomislimo na meč, se pred nami odprejo slike iz zgodovinskih knjig in filmov. Meč ima toliko magičnih in drugih simbolnih pomenov, da ni le orožje, temveč še kaj več. Že izdelava meča je nekaj skrivnostnega in magičnega. Meč sam je povezan z močjo, pogumom in herojstvom. Pravi junak ne more biti brez meča. Meč je čudežen predmet sam po sebi.

  • Meč - bleščeča senca Esej o meču, njegovi izdelavi, fizikalnih lastnostih in o znamenitih mečih z vsega sveta, zgodovinski pregled, pregled mečev v filmu in v računalniških igrah. Datoteka je v obliki PDF, dolžine ~1,5MB. Objavljen je bil tudi v fanzinu Jašubeg en Jered (ISSN 1855-6434) v treh delih (leto 2009 JeJ 12/2, JeJ 13/2 in leto 2010 JeJ 14/3).


Legenda o sanjelovcu
 

Indijansko pleme Očipve (Ojibwa, Chippewa) verjame, da je noč polna dobrih in zlobnih sanj. Tako se nad posteljo (predvsem nad otroško posteljo) obesi sanjelovec (dreamcatcher), ki nihajoč v nočnem vetrcu lovi tako dobre kot zlobne sanje ali more. Dobre sanje najdejo pot skozi oko sredi mreže. More, ki ne poznajo svoje poti, se ulovijo v mrežo in jutranja zarja jih raztopi.

  • Legenda o sanjelovcu Kaj imajo skupnega indijanci Očipve, misijonar Baraga, sanjelovci in koroške zibelke? Datoteka je v obliki PDF, dolžine ~0,9MB.

 


O znamkah

  • PRVA ZNAMKA - ČRNI PENI Kako je nastala prva znamka na svetu? Kakšne težave je imel njen 'izumitelj' in še o tem, da je prvi znamko predlagal Slovenec. (Objavljeno v reviji RADAR, številka 267/december 2000).

  • MODRI MAVRICIJUS To je najbolj znamenita in ena od najdražjih znamk na svetu. Preberite zgodbo o angleškem beguncu in o francoskem dijaku, ki sta bistveno pripomogla k napeti zgodbi, ki se bere kakor kriminalka. (Objavljeno v reviji RADAR, številka 269/februar 2001).

  • HAVAJSKE MISIONARKE Ta znamka je bila povod za umor in obenem je služila detektivu filatelistu, da je odkril zločinca. Obenem pa boste zvedeli, kako so Američani s prevaro 'okupirali' in podredili Havaje. (Objavljeno v reviji RADAR, številka 276/september 2001).


O zdravilstvu v zgodovini
O denarju
  • SKORAJ KAKOR EVRO V gostilnici sem prejel kovanec, ki je zelo podoben 2€ kovancu, vendar vreden 8x manj. (DENAR, št.465/XXVI, 20.10.2016)
  • BANKA – DVA SODA IN PLOH Banka za vse poštenega bankirja Amadea Gianninija. Potres v San Franciscu leta 1906 je premešal vse "bančne karte". (DENAR, št.464/XXVI, 20.09.2016)
  • PRVA MONETARNA UNIJA V EVROPI Že leta 1018 je vikinški kralj Knut Veliki ugotovil, da je zelo nepraktično, da v vsaki deželi plačujejo s svojimi kovanci. (DENAR, št.463/XXVI, 20.08.2016)
  • DANEGELD – VIKINŠKI DAVEK Kako je deloval vikinški imperij od Rusije do Severne Amerike? (DENAR, št.454/XXV, 20.11.2015)
  • UKRADENO Nikoli ne dajajte vseh jajc v isto košaro! (DENAR, št.453/XXV, 20.10.2015)
  • TISOČLETNI RIM Ali si lahko zamislite, da bi bil DDV le 1 odstotek? (DENAR, št.452/XXV, 20.09.2015)
  • POPOPRANO Kaj je pognalo globalno trgovino? (DENAR, št.448/XXV, 20.05.2015)
  • KINDER JAJČKA IN ZBIRALSKI RAJ Pod nobenim pogojem ne nosite kinder-jajčk v ZDA! (DENAR, št.443/XXIV, 20.12.2014)
  • VESOLJSKA TEKMA Stroški in pasti osvajanja vesolja - pionirski raziskovalni časi so mimo. (DENAR, št.442/XXIV, 20.11.2014)
  • ZLATI KLIN Vrana vrani ne izkljuje oči ali ena izmed največjih poslovnih prevar v zgodovini. (DENAR, št.441/XXIV, 20.10.2014)
  • ČEK NA KRAVI Denar je sveta vladar ali neumna, nora in neverjetna dejstva o denarju. (DENAR, št.440/XXIV, 20.9.2014)
  • FUNT STERLING V Veliki Britaniji in odvisnih ozemljih lahko denar izda "skoraj" vsakdo. (DENAR, št.437/XXIV, 20.6.2014)
  • RUDARJENJE BITCOINOV Rudarimo tudi s pomočjo računalnikov (DENAR, št.435/XXIV, 20.4.2014)
  • PRIMITE TATU Največji ropi, prevare in finančne piramide (DENAR, št.433/XXIV, 20.2.2014, in št.434/XXIV, 20.3.2014)
  • DENAR LAHKO OPERETE Zakaj je mogoče bankovce oprati v pralnem stroju in ne razpadejo? (DENAR, št.430/XXIII, 20.11.2013)
  • PRESTOL, SIR IN PIŠČANCI Kaj vse je lahko zavarovanje za izposojen denar (DENAR, št.428/XXIII, 20.09.2013)
  • IZUMITELJI DENARJA Kakor kolo, ogenj in vse drugo, je nekdo moral izumiti denar (DENAR, št. 425/XXIII, 20.06.2013)
  • DUH ČASA ALI ZEITGEIST Ali je mogoče zamenjati sedanji socialno-ekonomski sistem? (DENAR, št. 423/XXIII, 20.04.2013)
  • UNIVERZALNI TEMELJNI DOHODEK Nova družbena ideja ali 'uvedba komunizma' na mala vrata? (DENAR, št. 422/XXIII, 20.03.2013)
  • SREBRNA LADJICA Globalizacijo so pričeli Kitajci pred 430 leti (DENAR, št. 421/XXIII, 20.02.2013)
  • DOBRO JE BITI TAJKUN Tudi skozi igro se naučimo ekonomije (DENAR, št. 420/XXIII, 20.01.2013)
  • EKONOMIJA CELJSKIH GROFOV Kako obogateti z reševanjem kraljeve glave (DENAR, št. 418/XXII, 20.11.2012)
  • POSODI MI JURJA »Posojanje denarja je umazano in nekrščansko dejanje!« (DENAR, št. 417/XXII, 20.10.2012)
  • TREZOR (od mošnjička do trezorja) Denarja ne smemo kar tako pustiti ležati na cesti (DENAR, št. 416/XXII, 20.09.2012)
  • ZLATA MRZLICA Neustavljiva sla po zlatu (DENAR, št. 415/XXII, 20.08.2012)
  • ZLATA MEDALJA Koliko so zlate medalje v resnici vredne (DENAR, št. 415/XXII, 20.08.2012)
  • POMEMBNO JE SODELOVATI Olimpijske igre so vedno skušali (po)kupiti le zase. (DENAR, št. 414/XXII, 20.07.2012)
  • JUŽNA ŽELEZNICA DUNAJ-TRST Z izgradnjo Južne železnice Dunaj-Trst se je leta 1850 začela industrializacija Slovenije.
    (DENAR, št. 413/XXII, 20.06.2012)
  • NOŽ IZ OBSIDIJANA Trgovanje je lastnost človeške vrste že od samega začetka, pravzaprav je v naših genih.
    (DENAR, št.412/XXII, 21.05.2012)
  • DOMINANTNA VALUTA Vsaka kriza »denarja« izpostavi eno izmed valut kot vodilno ali dominantno valuto.
    (DENAR, št.411/XXII, 20.04.2012)
  • HIPERINFLACIJA - KDAJ JE TO To je takrat, ko stane kilogram kruha šest milijard.
    (DENAR, št.406/XXI, 20.11.2011 in št.408/XXII, 20.01.2012)
  • BERAČENJE IN MILOŠČINA Beračenje, neobdavčen prejemek ali dobro delo? (DENAR, št.405/XXI, 20.10.2011)
  • STOLETJE MERKANTILIZMA NA SLOVENSKEM Trgovina, manufaktura in davki v 18. stoletju (DENAR, št.404/XXI, 20.9.2011)
  • KOLIKO STANE EN EVRO? En evro stane natančno toliko, kolikor je nekdo pripravljen plačati zanj! (DENAR, št.403/XXI, 20.8.2011)
  • DAVKI, DA TE KAP ... Davek na urin, na dušo, na brado in še na tisoč drugih stvari. (revija DENAR, št.402/XXI, 20.7.2011)
  • DENAR JE SVETA VLADAR Kaj vse smo ljudje uporabljali namesto denarja. (revija DENAR, št.401/XXI, 20.6.2011)
  • DVOSTAVNO NI ENOSTAVNO Oče dvostavnega knjigovodstva je Luca Bartolomes Pacioli. (revija DENAR, št.396/XXI, 20.5.2011)
  • TIN HINAN, GOSPODARICA ŠOTORA Tuaregi in Timbuktu - sol, zlato in knjige. (Objavljeno v reviji DENAR, št.4/XXI, 20.4.2011)
  • TRINAJSTI B'AK'TUN Plačilo davkov v državi Majev. (Objavljeno v reviji DENAR, št.3/XXI, 20.3.2011)
  • ČAPLJA ZA PLAČILO DAVKA Imperij, ki je prerasel sam sebe. (Objavljeno v reviji DENAR, št.1/XXI, 20.1.2011)
  • LOPATICA, NOŽEK IN KLJUČEK Kovani in papirnati denar na Kitajskem. (Objavljeno v reviji DENAR, št.19-20/XX, 15.12.2010)
  • PORCELANASTI POLŽEK Le kako je majhen morski polž postal denar? (Objavljeno v reviji DENAR, št.16, 17/XX, 31.10. in 15.11.2010)
  • KAMNITI DENAR RAI O deželi, kjer leži denar kar ob cesti. (Objavljeno v reviji DENAR, št.14/XX, 30.9.2010)
  • PO AMERIŠKO IN PO KAVBOJSKO Ali kako sem v Ameriki "poceni" kupoval (Objavljeno v reviji DENAR, št.13/XX, 20.8.2010)

Na vrh strani

Vse pravice pridržane. © 2007-2011, Andrej Ivanuša, Maribor.
Zadnja sprememba na tej strani: 26.10.2016