ANDROS                                ◊ JAŠUBEG EN JERED

zgodbepesmieseji in člankiknjige razno VSEMIRJE

 

RAZMIŠLJANJA 
Tukaj objavljam svoja razmišljanja na različne teme.
Te so odvisna od tega, če me kaj posebej zbode.
 

CELO-CELOTA-VSE
LUNA-MESEC
GOSPODAR PRSTANOV - pesem prstanov
ZEMLJEMORJE - pesem o nastanku Eaja

MOJE NAJLJUBŠE KNJIGE 
Kratki opisi prebranih knjig z mojim mnenjem. Dodan je še moj izbor najboljših, ki sem jih prebral.

V BRANJU
PREBRANO
MOJE NAJLJUBŠE

FILATELIJA 
 
V pripravi
MODELARSTVO 
RAČUNALNIŠKE IGRE
WOODASSA MINN   
KUHARIJA 

◊ ◊ ◊ ◊ ◊   RAZMIŠLJANJA

CELO - CELOTA - VSE
Na vrh strani

Zame je zelo moteče: popolnoma napačna uporaba pojma "celo".

Na primer:
Vaše pakete dostavimo po celi Sloveniji.
Z enim *izdelkom* pomijem celo hišo.

Ko to slišim ali preberem, se vedno znova vprašam: Ali je bila prej Slovenija / hiša počena ali kaj?
Saj beseda "celo" ni okrajšava od "celota". Beseda "celo" je nasprotje od "počeno, zlomljeno, ...". Izraža torej neko lastnost predmeta.
Beseda "celota" pa izraža, da je nekaj ena enota, ena skupnost, nekaj "enega, enotnega" pač.

Pravilno je torej:
Vaše pakete dostavimo po celotni Sloveniji.
Z enim *izdelkom* pomijem celotno hišo.

Ali še bolje:
Vaše pakete dostavimo po vsej Sloveniji.
Z enim *izdelkom* pomijem vso hišo.

LUNA - MESEC
Na vrh strani

Včasih nastopi težava pri poimenovanju nebesnih teles. Problem je namreč v tem, da obče in lastno ime pomešamo, ker imamo samo eno nebesno telo (eno enoto). Na drugi strani pa ime za to eno nebesno telo prenesemo na poimenovanje podobnih nebesnih teles, ki jih je človeštvo odkrilo (poimenovalo) kasneje.

Da pojasnim natančneje: Kako se zapiše luna, z veliko ali z malo začetnico? Kaj kroži okrog Zemlje: luna ali Luna?

S stališča slovenskega pravopisa - oboje!
Čeprav je tam zgoraj nad našimi glavami samo eno nebesno (astronomsko) telo! Čeprav imajo astronomi še svojo, posebno idejo, kako poimenovati to... e,... to, kar pač kroži tam v vesolju (Vesolju, Svemirju, Kozmosu, itd. - kakorkoli že z veliko ali z malo začetnico)
Ne, ne! Okrog Zemlje kroži Mesec! Prosim?

Stojim bos in kopljem s prsti na nogah po zemlji, to je na Zemlji, opazujem njeno luno Luno, ki jo imenujemo tudi Mesec in ta pokaže Zemlji svoje lice v celoti enkrat na mesec.

Groza, vam rečem! Groza! Podnevi nam na glavo sije sonce, ki ga imenujemo Sonce. Skupaj s planeti tvori osončje, ki ga imenujemo Osončje. Res se nam lahko zvrti, ko ponoči opazujemo galaksijo z imenom Galaksija ali tudi Rimska cesta. Totalno dno, res! Dno od dna! Kaj naj zdaj naredim? Pišem romane v slogu znanstvene fantastike, kjer se glavni junak preganja po ... hm ... vesolju (Vesolju, Vsemirju, Kozmosu, itd.) ali vsaj po galaksiji (ali Galaksiji, ali Rimski cesti, ali...) ... Joj!, joj, ubogi jaz! O.K. Obrišimo solze! Razmislimo malo! Za primer se raje oddaljimo od Zemlje, ker ima samo eno... Okrog Jupitra kroži mnogo lun ali naravnih satelitov. Satelit je ... (e, tukaj je definicija):

Nebesno telo, ki kroži okrog svojega glavnega. Za luno je njen glavni - planet. Za planet je njegov glavni - zvezda. Na primer Mesec je luna Zemlje in njen satelit. Zemlja je planet in je satelit Sonca, naše zvezde. Satelit je lahko umetno telo, ki ga je ustvaril človek. Lahko kroži okoli Zemlje, lune, drugega planeta ali drugega nebesnega telesa (komet, asteroid, ipd.).

Uh! En del smo torej razvozlali. Luna je nebesno telo, ki kroži okrog svojega glavnega. Pozor! Pluton na primer ni planet, temveč je mali planet. Kar spet ne pomeni, da je manjši planet. Zemlja je manjši planet. Mali planet je posebna kategorija planetov in definicije so astronomi določil zato, da zmedejo neposvečene (se hecam, saj se samo hecam!).

Kako je našemu, zemljinemu satelitu ali luni torej ime? Ime mu je in Luna in Mesec. Torej, ko pišemo roman, bodimo natančni. Raketa je poletela na zemljino luno Luno, tudi Mesec imenovano. Smešno, ne? Ni smešno, če zapišemo, da je poletela na marsovo luno Deimos. Tako vemo, da ni slučajno poletela na drugo marsovo luno Fobos. No, luni sta pravzaprav lunici. Ampak, astronomi nič ne povedo, kdaj je nek satelit luna in kdaj lunica. Še niso določili meje! Zato lahko skrajšano napišemo, da je raketa z Zemlje poletela na Luno ali na Mesec. Poimenovanje je prepuščeno nam samim. Ime Luna pa le moramo zapisati z veliko začetnico, saj smo s tem natančno povedali, da je poletela na zemljin satelit. Če bi zapisali z malo začetnico, bi to lahko bralca zmedlo, saj ne bi vedel na katero luno je poletela, eno edino, ki kroži okrog Zemlje, na eno od dveh Marsovih, ali mogoče na 39 (in še katero) Jupitrovo, na 18 (in še katero = išk) Saturnovih, na Uranovih 20(išk), na 8 Neptunovih(išk), na...(išk). Tudi Mesec pišemo z veliko, saj je to tudi lastno ime zemljinega satelita, naravnega in edinega. Mesec z malo začetnico je postalo poimenovanje časovnega obdobja, ko Mesec opravi celotno zamenjavo vseh svojih faz: polna luna, krajec, mlaj, ščip in spet polna luna. S prehodom iz luninega meseca, ki traja 29,5 dni, na sončni ciklus, ki ima 365,25 dni, je pojem mesec prešel na običajen koledarski mesec, ki ima 28 (29), 30 ali 31 dni.

Podobno, kot pri imenovanju lune, ravnamo pri soncu. Imamo pač samo eno sonce in ker je edino, je njegovo obče ime sonce, lastno pa kar Sonce. A obstajajo takšni planetni sistemi, kjer imajo več sonc v središču. Takole od daleč so vsa ta enojna, dvojna, trojna ali večkratna sonca v središču osončja, videti kot zvezde. Uh, končno pojem, ki ni obče in lastno ime. Zvezda je pač samo zvezda, tako na splošno. Vse zvezde so, načeloma, torej sonca. Pisano z malo. A ta sonca imajo imena, recimo Sirius, Betelgeza, Alfa Kentavri, ipd. Za naše sonce si imena sploh nismo izmislili. Za nas je eno edino sonce, ki nas greje, poimenovano kar Sonce. Za potrebe napetih vesoljskih streljačin in dirkačin so si izmislili ime Sol, kar je menda iz latinskega ali Helios iz stare grščine, kar v obeh primerih pomeni spet samo "sonce". V TV nadaljevanki Stargate (vesoljska vrata) sonce imenujejo tudi Ta'u, po znaku za izbiranje naslova vesoljskih vrat na Zemljo. Prebivalce Zemlje, torej našega osončja, pa Ta'uri.

Gremo torej na osončje. Po definiciji (ah, spet ti astronomi) je osončje sestavljeno iz sonca, planetov, lunic, lun, malih planetov, kometov, asteroidov in druge nebesne krame. V redu, ker imamo le eno osončje je to njegovo obče ime, lastno pa kar Osončje. Enostavno, ne! A če bi bili v sredini dve Sonci? Potem bi še vedno bilo samo eno osončje, saj bi ti dve sonci (A in B) krožili okrog skupnega gravitacijskega jedra in vsa planetna in druga krama prav tako. Problem nastopi, ko bi nekaj krame krožilo okrog enega sonca (A), nekaj pa okrog drugega sonca (B). Potem bi imeli dve osončji, eno bi bilo Asončje, drugo pa Besončje. Kako bi pa imenovali oboje skupaj? In, ... če bi bila tri sonca? Bog se usmili, kombinacij je preveč! Recimo, ena verzija je A+B+C: sonca so skupaj na sredini, vse kroži okrog njih. Druga kombinacija A+B, C: dve sonci skupaj v sredini s skupnim osončjem, tretje daleč stran okrog vsega in še s svojim osončjem. Tretja možnost A, B, C: Vsako sonce s svojim osončjem in krožijo drug okoli drugega. Ali smo izčrpali vse možnosti? Še zdaleč ne! Kaj pa, če si osončja med seboj posojajo kakšen planetek, luno, komet ali asteroid? Oh, ne morem več...

Pa dajmo raje še kaj o galaksiji. Sonce skupaj s približno 400 milijardami zvezd kroži okrog skupnega gravitacijskega središča. Menda je gonilna sila tega kroženja velika "črna luknja" v sredini. To je za navadno svetlobo nevidno, izredno veliko in gosto telo. Tako je gosto in ima tako veliko gravitacijo, da pogoltne vse, svetlobo, radijske valove, skratka vse. Kako pa vemo, da je tam? Na robu, ko se materija ruši v sredino, nastajajo močna valovanja, ki jih lahko merimo. Tako vemo, da je tam in tudi kako veliko je. Zato se zvezde razporedijo okrog in okrog v velik disk s spiralnimi kraki. To skupno tvorbo imenujemo galaksija. In ker je naša skupna in samo ena, je njeno obče ime galaksija in njeno lastno Galaksija. Kaj pa imenovanje Mlečna cesta? To ni ime naše Galaksije, temveč samo struktura zvezd na nebu, ko jih opazujemo ponoči. Ko pogledamo proti središču Galaksije, vidimo v tej smeri gostejši, ozek, a dolg trak zvezd. Ta trak imenujemo Mlečna cesta, tudi Rimska cesta. Poimenovanje je prišlo iz grške legende, ki pravi:

Zvezdna cesta na nebu je v grški mitologiji pot, po kateri duše najlaže prispejo z Zemlje na nebo. Med nesmrtne je lahko sprejeta le tista duša, ki jo je dojila boginja Hera. Ena od legend pripoveduje, da je Hermes na Olimp prinesel malega Herakleja in ga je Zevs položil na prsi speče Here. Ta se je zbudila in zaprepaščena strgala tujega otroka s svojih prsi in se je božje mleko v obliki mlečnega pasu ali ceste razlilo preko neba. Po Herinem razlitem materinem mleku je v stari grščini in tudi sicer zvezdna galaksija, ki jo prepoznamo kot medlo svetel pas na nebu, imenovan Mlečna cesta. Ime smo sprejeli preko latinske besede Via lactea (torej Mlečna cesta). Ta pa spet izhaja iz grške besede Galaxia (gala, galactos), kar pomeni mleko.

Vse galaksije in še vse drugo, kar je, sestavlja vesolje. Zaenkrat menimo, da je samo eno. Torej je njegovo obče ime vesolje, ime pa Vesolje. A tudi Kozmos, Vsemirje, itd. Filozofi sicer razlikujejo podrobno med temi pojmi, a za splošno pisanje znanstveno fantastičnih romanov in osnovno razumevanje, je lahko tako vesolje, kot Vesolje. Če pa jih je več? ... Ja potem imamo spet podoben problem, le malo bolj vesoljski je!

GOSPODAR PRSTANOV (J.R.R. Tolkien) - pesem prstanov
Na vrh strani


Gospodar prstanov (Lord of the Rings) J.R.R. Tolkiena je kultna knjiga, najboljši roman 20. stoletja po anketi angleško govorečih bralcev vsega sveta. Poleg tega jo je odlično počastila še filmska trilogija. V slovenščini sta dva prevoda. Prvega je pripravila založba Gnosis leta 2001, prevajalca Primož Pečovnik in Zoran Obradović. Druga izdaja je izšla pri Mladinski knjigi leta 2003, prevajalec pa je Branko Gradišnik. Slednji je mnogo boljši kot prvi. Vendar se pri obeh nikakor ne morem strinjati s prevodom vodilne pesmi v knjigi. Tako sem se v prepesnitvi poizkusil še sam. Ocenite, katera različica vam bolj ugaja in mi to sporočite na
andrej.ivanusa@amis.net.

Original

Three Rings for the Elven-kings under the sky,
Seven for the Dwarf-Lords in their halls of stone,
Nine for Mortal Men doomed to die,
One for the Dark Lord on his dark throne,
In the Land of Mordor where the Shadows lie.

One Ring to rule them all, One Ring to find them,
One Ring to bring them all and in darkness bind them,
In the Land of Mordor where the Shadows lie.
 

Prevod Gnosis (Primož Pečovnik in Zoran Obradovič)

Trije Prstani za vilinske kralje pod svodom neba,
sedem za škratov vladarje, ki so v palačah iz kamna doma,
devet za umrljive ljudi, ki jih smrt dohiti,
eden za Temnega gospodarja, ki na temnem prestolu živi,
v deželi Mordor, kjer sence žive.

 En Prstan, ki vlada vsem, en Prstan, ki vse najde,
En Prstan, da vse vrne in v temo jih povrne,
v deželo Mordor, kjer sence žive.
 

Prevod Mladinska knjiga (Branko Gradišnik)

Troje Prstani za vilinske kralje pod neba bleščavo,
Sedmeri za škratov vladarje v njih skalnem zaklonu,
Deveteri za Smrtnike, ljudi z umrljivo naravo,
En sam pa za Temnega vladarja, ki sedi na tronu
V Mordorju, kjer sence ležijo stoglavo.

 Edini, ki jim vsem vlada, Edini, ki jih vse preseže,
Edini, da jih vse poišče in jih v temi poveže
V Mordorju, kjer sence ležijo stoglavo.
 

Prevod Andrej Ivanuša

Prstani troji za kralje Vilinov pod svodom modrine,
Sedmeri za Škratov vladarje živečih v dvoru kamnem,
Deveteri za Ljudi, ki jim usojeno je, da vsakdo premine,
Eden še za Mračnega gospodarja na tronu temnem
v deželi Mordor, kjer polegajo Sence temine.

Eden, ki vsem gospodari; Eden, ki jih vse doseže;
Eden, ki jih vse prinese in v temi jih poveže;
v deželi Mordor, kjer polegajo Sence temine.
 

ZEMLJEMORJE (Ursula Le Guin) - pesem o stvarjenju Éaja
Na vrh strani

Prva knjiga iz trilogije Zemljemorje (Earthsea) pisateljice Ursule Le Guin je izšla leta 1968. Leta 1972 je sledila druga, leta 1973 še tretja knjiga. Pri nas se je prevajanja lotil Dušan Ogrizek in Mladinska knjiga je  leta 2005 izdala prvo knjigo Čarovnik iz Zemljemorja (A Wizard of Earthsea. Druga je bila izdana 2006 pod naslovom Atuanska grobnica (The Tombs of Atuan). Tretja je izšla 2009 z naslovom Poslednja obala (The Farthest Shore). A pisateljica je leta 1990 dodala še četrto knjigo, leta 2001 pa še peto šesto. Četrta knjiga, Tehanu, je v slovenščini izšla leta 2011, peta knjiga Zgodbe iz Zemljemorja leto dni kasneje, 2012, in šesta z naslovom Drugi veter leta 2015. Ob tem še opomba, da je to po mojem najboljša avtorica znanstvene fantastike iz druge polovice dvajsetega stoletja. V koš da vse svoje moške sodobnike.

Tudi tukaj obstaja uvodna pesem. Je zelo kratka, vendar čudovita in z mnogimi pomeni. Prevajalec je dobro opravil svoje delo, a sam menim, da je mogoče pripraviti še boljši prevod. Ocenite sami in mi sporočite kateri je boljši na andrej.ivanusa@amis.net.

Original

Only in silence the word,
only in dark the light,
only in dying life:
bright the hawk's flight
on the empty sky.

-The Creation of Éa

Prevod Dušan Ogrizek

Samo v tišini beseda,
samo v temi luč,
samo v smrti življenje:
sokolov let zablesti
na praznini neba.

-Stvarjenje Éaja

Prevod Andrej Ivanuša

Le v tišini besede,
le v temini svetlobe,
le v smrti življenja:
let sokola zalesketa
na nebu brezdanjem.

-Stvarjenje Zem

◊ ◊ ◊ ◊ ◊   MOJE NAJLJUBŠE KNJIGE
Na vrh strani
V branju:
Na vrh strani

 

   
Prebrano:
Na vrh strani

O. R. Melling
Lovčeva luna
(keltske vilinske)
fantazijska pustolovščina, 70%
Tokrat sem se odločil, da prebrem kaj Irci (pardon Kanadčani) pišejo na področju mitološke fantazije. Avtorica je razpeta med rojstno Irsko in deželo študija Kanado. Zanima me, kaj je iz tega amalgama nastalo.
Vsekakor knjiga ni zadovoljila mojih pričakovanj, čeprav se kiti s prestižno kanadsko nagrado Ruth Schwartz Award. Mogoče je original boljši in je le prevod bolj "zatikajoč"?
Govora je o dveh dekletih, ki se zapleteta z vilinci in se prvič v življenju zaljubita. Zgodba je tipična za najstniška dekleta, kjer je pomembno, kako so osebe oblečene in kaj se na vilinskih pojedinah obeduje, kakor pa dejanska zgodba. To je obnova irskih mitoloških zgodb v smešen amalgam, ki je začinjen z "epsko" bitko z mnogo-očesnim črvom, ki menda skrbi, da obstaja ravnotežje na svetu. Za povračilo pa tu in tam pohrusta kakšno nedolžno "človekinjo".
Vsekakor premoremo v domačih logih kakšno boljšo fantazijsko izmišljijo. Včasih se sprašujem, kaj urednike vodi, da kupijo avtorske pravice v tujini, za domačega avtorja pa ne najdejo sredstev, da mu plačajo spodoben honorar in izdajo njegovo, mnogo boljšo zgodbo.

Jean M. Auel
Otroci zemlje (6) - serija
Dežela poslikanih jam
zgodovinska pustolovščina, 78%
Prišli smo do konca! Zadnja knjiga o življenju kromanjonke Ajle, začetnice (rečemo lahko pra-Eve) vsaj polovice ljudi, ki danes živijo v Evropi. Upam, da bo vse tako, kot mora biti.
Bilo je - pričakovano. Zgodba se kljub vsem obljubam ne zaključi v celoti. Vendar je avtorica v tej zadnji knjigi malce pretiravala s turistično-arheološko pravovernim opisovanjem jam namesto, da bi vodila zgodbo. Vsekakor predstavljajo prve tri knjige boljši del serije Otroci zemlje. Četrta knjiga je potopis potovanja ob Donavi čez vso Evropo. Peta se sprevrže v nekakšno kromanjonsko tele-novelo. Šesta pa daje nekakšen zaključek in Ajla postane šamanka ter pri tem plača zelo visoko ceno za to, saj izgubi nerojenega otroka. Vendar avtorica ostane pri isti šabloni in ne vidi več iz nje. Zato malce nižja ocena, sicer pa je knjiga zanimiva za branje.

več o knjigah
Prva knjiga je bila napisana davnega leta 1980, zadnja pa leta 2011. V slovenščini smo dobili zadnjo knjigo novembra 2013.

Bojan Ekselenski
Vitezi in Čarovniki (0)
Votlina skrivnosti
ZF&F, pustolovščina, 80%
Predzgodba iz slovenskega fantazijskega epa Vitezi in Čarovniki pripoveduje o tem, kako se je vse skupaj začelo. Namreč v svetu Drugotnosti in na alternativni Zemlji, ki pa bi bila lahko tudi resnična. V knjigi je nekaj napak, ki gredo na račun oblikovalca in nekaj tipkarskih. Vendar ne motijo osnovne zgodbe. Stvar kar vleče, vendar je pretanka in je to le uvod v sam fantazijski ep. Kakorkoli že, opraviti imamo z dvema arheologoma, ki slučajno naletita na nenavadno votlino. Potem ju tok dogodkov posrka v najbolj neverjetno pustolovščino njunega življenja. Jezik je bogat in ekspliciten, zato ni za vsakega. (nov.2013)

Letni zbir slovenske fikcije
ZVEZDNI PRAH 2012
zbirka ZF&F zgodb ter pesmi 75%
Zbirka, ki jo je izdalo Društvo avtorjev spekulativnih umetnosti ZVEZDNI PRAH iz Maribora vsebuje:
- Edo Rodošek ◊ VESOLJSKA SFINGA
- Vid Pečjak ◊ PODOBE IZ PRIHODNOSTI
- Andrej Ivanuša ◊ VANDROVEC
- Miha Mazzini ◊ ČAKAJOČ V WINNEMUCKI
- Tanja Mencin ◊ KAZNILNICA PLANET NIČ
- Tanja Mencin ◊ 3 PESMI
- Bojan Ekselenski ◊ ZVEZDNI OTROK
- Miha Pleskovič ◊ KONEC POTI?
- Nejc Kavka ◊ SPOPAD FRENGLOV
- Uroš Potočnik ◊ SOLFFEGIO
- Oneya B. Rajšel ◊ MAVRIČNO LETO 3013
- Primož Jenko ◊ OGRLICA Z BISEROM
- Majda A. Subašič ◊ NEPORAVNAN DOLG
- Tamara Zaner ◊ MISLI
- Frank Roger, Belgija ◊ KRIOPIKNIK
 
(prevedel Martin Vavpotič)

Presenetljiva kombinacija 'starih' in 'novih' avtorjev. Po dolgem času znova zanimiva zbirka ZF in F zgodb izpod 'peres' slovenskih avtorjev. Oceno zbirke sem podal v reviji Jašubeg en Jered št.25 in št.26.

Barbara Čibej
Bojevnikova skrivnost
fantazija, herojska z ninjami, 80%
Neverjetna pustolovščina, ki jo je  napisala osnovnošolka pri 14-tih letih in si prislužila izdajo svoje zgodbe v knjigi! Njena domišljija nas popelje v svet ninj v daljno, alternativno Japonsko. Po pripovedni moči, zapletu in izmišljenem svetu je zelo podobna Sagi o Otorijih, ki jo je napisala avstralka Lian Hearn. Obrtniško je seveda zgodba začetniška in je polna naivnih opisov. Težko bi pričakovali od tako mlade osebe, da v celoti razume svet. Vendar, če to zanemarim, je zgodba tako napeta, da vleče. Vedno sem želel brati naprej, da vidim kako se izteče, čeprav se ve, da na koncu dobro vedno premaga zlo! Glavna zamera je, da so glavni junaki večkrat pretepeni, prebodeni in polomljeni, pa se jim to ne pozna kaj dosti. Če bi uvedla vsaj kakšno čudežno ali magično moč celjenja poškodb, bi rešila marsikateri logični problem v zgodbi. Po drugi strani pa je v zgodbi odličen preobrat (v mladosti ločena brata, kjer eden pristane med zlobnimi, drugi pa med dobrimi), kar vse skupaj naredi neverjetno zanimivo branje. (avgust 2012)
Aleš Oblak
Hiša dobrih gospodov
fantazija, grozljivka
90%
Avtor je dobitnik evropske nagrade ESFS (European Science Fiction Society) za pogum (beri za mladega avtorja) na Eurocon 2012 Zagreb.

To si popolnoma zasluži. To je eno izmed boljših del, ki sem jih bral v slovenskem jeziku na področju fantazije. Avtor nas zapelje v krut svet Cesarstva razuma. To je imperij, ki svoje lovke razpreda daleč po vsem planetu ali vsaj po osrednji celini. A vse se dogaja v hiši Pastirja Hektorja Tsmikavta in v njeni okolici, kjer se na začetku zime zberejo različne osebe s svojo mračno preteklostjo in bolnimi, izgubljenimi dušami. Pastir je po zakonih Pastirstva te ljudi dolžan sprejeti pod svojo streho. Neobičajne osebe, dva vojaka, tihotapec, čarovnica, mož, ki govori s svojim mačkom, in še Pastirica s svojo vajenko, s seboj prinesejo neobičajne zgodbe. V svojem življenju so videli toliko grozodejstev in krutosti osvajalne vojne, da ne zmorejo normalno živeti. Zato potrebujejo 'čistilnico', a nekatere preteklost tudi pokoplje. (avgust 2012)
Martin Vavpotič
Clockworks Warrior
fantazija, steampunk 88%
Slovenski avtor je zgodbo napisal kar v angleščini in jo v e-obliki poslal na Smashwords in Amazon. Na voljo je tudi tiskana verzija - angleščini (založba PRO-ANDY, Maribor). Kljub "nedomačemu" jeziku, sem zadevo prebral na dih, saj vleče 100 na uro.
Mlad aristokrat Carrus, ki je priklenjen na invalidski voziček, postane glavni izumitelj in pilot v Clockworks. Njegova naloga je, da izumi čim boljše voči (speyes), ker je ta naprava edina in resna obramba proti Halmurrijem, ki v tisočih prodirajo skozi portale iz paralelnega sveta. Spremljamo njegov vzpon od novinca do izkušenega izumitelja in borca. Ob tem sreča ljubezen svojega življenja. Novela je polna neverjetnih idej. (avgust 2012)
Avtor je dobitnik evropske nagrade ESFS (European Science Fiction Society) za pogum (beri za mladega avtorja) na Eurocon 2013 Kijev, Ukrajina.
Sarah Jerebic
Kraljestvo noči (mit postane moje življenje)
fantazija, vampirščina 75%
Sodobna vampirščina v maniri Harryja Lončarja. Dekle je ugriznjeno, spremenjeno v kandidatko za vampirsko kraljico in poslano na vampirsko akademijo. Toda tudi v vampirskem svetu so dobri in zli - vampirji. Dekle odločilno poseže v njihovo večno borbo za prevlado. Nekaj idej o vampirjih je povsem svežih in samosvojih.
Odličen prvenec - je moja prva ocena. Zgodba, zaplet in vse ostalo je odlično, manjka pa pripovedna moč, ki jo bo avtorica še dosegla. Samo naj piše naprej in uživa v tem, kar počne. Obeta, zelo obeta! (julij 2012)
Amedeja M. Ličen
Nasvidenje, VeliČastni svet
ZF, antiutopija 82%
Znanstveno fantastično delo, prava žlahtna antiutopija, ki se sploh ne sme sramovati svojih slovenskih korenin. Pravzaprav v marsičem prekaša mnoga generična tuja dela iz anglo-saksonskega sveta.
Navidezno idealen svet pod površjem skriva velika hudodelstva. Za glavnega junaka se svet postavi na glavo, ko politični veljak vrže oko na njegovo dekle. Sam vrhovni šef NajVeliČastnega sveta se ne ustavi pred nobenim hudodelstvom, samo da jo spravi v svojo posteljo. Kot pravi avtorica: "Podobnost z našim svetom in politično oblastjo NI  slučajna!" Prebrano z užitkom! (julij 2012)

Bojan Ekselenski
Vitezi in Čarovniki (2)-Indigo novi svet
ZF&F, vojna pustolovščina 82%
Druga knjiga iz slovenskega fantazijskega epa Vitezi in Čarovniki. Preveril sem, če je Drugotnost še vedno polna magije in mečevanja. In odgovor je, vsekakor!
Nadaljevanje prve knjige Indigo otroci ponuja enak bralni užitek, ki pa je še dopolnjen, ker so odpravljene slogovne napake in tudi sicer je knjiga lep izdelek. Vsebina je odlična in zanimivo je brati, kako se prepletata naš svet v bližnji prihodnosti ter svet mečev in magije, kjer po nebu letajo grozljivi tzevogi, bojni zmaji. Ekselenski je odličen pisec dvorskih intrig, podlih vojaških prevar in dvojnih vohunskih iger. Všeč mi je tudi njegov eksplicitni besednjak, ki pa ne zaide v pretirano vulgarnost, ob tem pa zelo dobro podaja osebnostne značilnosti glavnih junakov. (januar 2012)

Cornelia Funke
Srce iz črnila
fantazija, pustolovščina 90%
Pisateljica je napisala:
Za Anno, ki je odložila celo Gospodarja prstanov, da bi prebrala tole knjigo. (Lahko od hčerke sploh zahtevaš več?)

Hm, hm! Danes bi bili vsi radi drugi Tolkieni. Ali bi ne bilo bolje, če bi bili boljši od njega? Torej berem, da vidim, kaj je na stvari.
Hja, rezultat branja je bil navdušujoč. Seveda, to ni Tolkien. To je čista fantazija, ko liki iz knjig oživijo v realnem svetu. Najbolj so mi všeč glavni junaki, ki niso ne pogumni in ne skoraj vsemogočni, vendar z medsebojno pomočjo rešujejo probleme in premagujejo težave. Dogaja se vse skupaj danes v Nemčiji, Švici in Italiji. Zato se že nekaj časa oziram čez rame, če mi morda ne sledi kakšna "senca" iz romana. Nikoli se ne ve! (junij 2011)
Mara R. Sirako
Dangober - spopad pri Opozorilniku
ZF, satirična space opera 84%
Tri debele knjige so za prvenec slovenske avtorice neverjetna stvar. A še bolj neverjetna je zabavna vsebina, polna obešenjaškega humorja. Čista vesoljska saga, v kateri so glavni junaki Dangoberci, naši stvaritelji.
Mi smo njihov izdelek: Adap model H-52.
(marec 2010)
Aleš Šteger
Knjiga reči
poezija 90%
Poezijo redko berem, a o Alešu Štegerju je vedno več govora, tudi v ZDA. Štegerju so dali Američanu nagrado in po dobri slovenski navadi je v naši deželi menda šele sedaj postal pesnik. Prej je bil "stihoklepec" ali kaj? Vsekakor se šele sedaj zavedam, da je mogoče pisati poezijo o čemerkoli in ne samo o nesrečni ali o tragični ljubezni. Zanimiva bralna izkušnja, ki mi je zelo razširila obzorje poezije. Vsekakor priporočam za branje.
(julij 2011)
Walter M. Miller, jr.
Slavospev za Leibowitza
ZF, postapokalipsa 76%
Znamenita, kultna SF klasika, eden najbolj nenavadnih romanov, ki sem jih bral. Vsekakor pravo branje za eko-aktiviste in vse, ki bi želeli vedeti kam nas pelje oboroževalna tekma. Enkrat in vedno znova vsakih 10.000 let.
(julij 2010)
Walter M. Miller, jr.
Sveti Leibowitz in ženska-divji-konj
ZF, postapokalipsa 74%
Nadaljevanje  Slavospeva za Leibowitza, ki se dogaja po letu 3200, ko se človeštvo pobira po atomski vojni in so glavni nosilci znanosti in urejene civilizacije menihi. A stvari niso tako enostavne, saj so del nove človeške vrste tudi degeneriranci in mutanti, ki karte na novo premešajo.
(september 2010)
Vid Pečjak
Beg med zvezde
ZF, potovanje na nove svetove 58%

Ob koncu tega desetletja odkrijejo v bližini Zemlje vesoljsko plovilo, ki pošilja sporočila v angleščini. Priletelo naj bi iz osončja Lalande, od koder je odšlo leta 2111. Priletelo je iz prihodnosti.
Vid Pečjak je odličen, ko riše zapletene odnose in psihološke drame ljudi v tesni vesoljski ladji. Ta pluje 10 svetlobnih let daleč in tam odkrije civilizacijo. A potem dobro zgodbo poruši zelo slabo poznavanje tehnoloških in tehničnih napravic, tehnologij in drugega. Napredna civilizacija, a Pečjak niti ne pozna naprav v uporabi na Zemlji iz leta 2004! Dobra knjiga, a ne dovolj dobra znanstvena fantastika. Za obstanek kolonije je potrebno vsaj 150 oseb, od tega 2/3 žensk in ne samo 12 vesoljcev. Škoda dobre ideje!
(december 2010)
Ursula K. Le Guin
Saga o Zemljemorju
- Čarovnik iz Zemljemorja
- Atuanska grobnica
- Poslednja obala

fantazija, čarovniki in zmaji 84%
Čarovniki in zmaji na tisočerih otokih Zemljemorja. O sencah in stvareh brez imena, o silah, borbi in zmagah ter o mnogih drugih stvareh. Ali jim bo Skobec kos?
Hja, Skobec jim je bil kos. Tudi Ursula je odlična pisateljica in knjige so tudi zelo berljive in zelo napete. A tolkienove pripovedne moči nikakor ne doseže, pa naj na zadnji strani ovitka vsi kritiki iz znanih časnikov tega sveta napišejo, da mu lahko stopi v čevlje. Žal ne! A vseeno so vse tri knjige, vsaka po svoje, še posebej pa zadnja, majhne mojstrovine.
(januar 2011)
Robert Harris
Pompeji
zgodovinski, pustolovski 83%
Štiri dni, ki so spremenili usodo Pompejev in kako se je mlad vodni inženir Rimskega imperija znašel v vrtincu dogodkov. Odlična knjiga za poletje, mojstrsko vodena kriminalka, ki daje odličen vpogled v delovanje starega Rima (politika, seks in zločin).
(julij 2010)
Rok Vilčnik - Rokgre
Mali ali kdo si je živlenje zmislo?

noro, satirično usekano 90%
Glavni junak je Mali, deček, ki bi moral v malo šolo, pa ne gre! V mestu med Dravo in Halozami kjer imajo en trg, eno ulico in enega policaja, ki pazi na to ulico. Življenje, kot je videti skozi oči šestletnika, a napisano tako zabavno, da se moram kar naprej smejati. Knjiga, ki jo morate prebrati!
(november 2010)
Will Ferguson
Sreča®
politična satira 86%
Hja! Zabavno, pretresljivo in za globoko razmišljanje. Kaj se lahko zgodi založniku, če v koš vrže priročnik, ki deluje, mega uspešnico, ki se prodaja kakor sveže žemlje? Knjiga je odlična kritika sodobne potrošniške družbe in je nastrojena proti vsem priročnikom za hujšanje, odpravo mozoljev in podobne šare. Zgodba iz paralelne zgodovine Zemlje.
(julij 2010)
Maia Pleiades
Poslednja bitka bogov
ZF, pustolovščina 62%
Fantastični roman slovenske avtorice, ki se spogleduje s tolkienovskim slogom. Ker je prvenec, je ob dobri zgodbi nekaj slabosti, ki zmanjšujejo užitek ob branju. Vsekakor je zanimiva ideja o ženskah, ki s svojimi močmi pridobljenimi iz "mokre matere zemlje", iz pra-arhetipa, uravnajo svet. Žal je zgodba povedana preveč na hitro in marsikdaj avtorica pojasnjuje namesto, da bi pripovedovala.
(avgust 2010)
Philip K. Dick
In zdaj čakaj na lansko leto
ZF, Marsovska zgodba 80%
Philip K. Dick je pač mojster igre z alternativno realnostjo, kjer Zemljani naseljujemo Mars in smo v vojni z žužki ter zavezniki s humanoidnimi bitji, ki so nas menda ustvarila. A izkaže se, da so začetne predpostavke popolnoma napačne. Kakor tudi zakonska zveza glavnega junaka.
(september 2010)
Philip K. Dick
Marsovski časovni zdrs
ZF, Marsovska zgodba 76%
Na Marsu so kanali z vodo in umirajoča civilizacija Blickmanov (po človeški označbi), oboji umetni "potomci" starodavne rase. A zgodba govori o "debelih neumnih belcih", ki nimajo pojma o ničemer. Tega se sicer zavedajo, a jim to niti ni mar. Pomembno je le, da imajo 'dobiček', kakršenkoli že je! A na dolgi rok zmagajo Blickmani. Knjiga je dobro pisana in se gladko bere.
(avgust 2010)
Michael G. Coney
Pallahaxi Tide
ZF, planet dveh sonc 87%
Znanstvena fantastika v najčistejši obliki. Napeta zgodba in prava ljubezen ter neverjeten preobrat. Avtor je bil večkrat nagrajen z najvišji britanskimi literarnimi nagradami. /Obstaja le prevod v srbščino./
(januar 2010)
Michio Kaku
Physics of the Future
strokovni esej
Jap, če hočeš pisati ZF se moraš tudi izobraževati o "bodočih rečeh". Knjiga govori o fiziki bodočnosti ali kako bo znanost preoblikovala prihodnost človeštva in naše vsakodnevno življenje do leta 2100.
Fizika bodočnosti ali »kako bo znanost preoblikovala človeško usodo in vsakodnevno življenje do leta 2100« je zajetna knjiga, ki jo je potrebno obvezno prebrati, če le imamo namen napisati »resnično« znanstveno fantastično zgodbo, ki se dogaja v letu 2100 in po njem. Avtor je Michio Kaku, ki je eden od najboljših fizikov in teoretikov vesolja današnjega časa. Njegove knjige so zanimive in ne preveč težke, dovolj je znanje fizike iz srednje šole. Prav zanimivo je, kako zmore enostavno razložiti tudi najbolj trde teze o »življenju, vesolju in sploh vsem«. V osnovi je njegova ideja zelo preprosta. Obiskal je vse svoje znance in prijatelje, ki v laboratorijih po vsem svetu »snujejo« bodočnost.
Potem je te njihove ideje preveril glede na to, kakšne so bile pred sto in več leti v teh laboratorijih. Primerjal je obe časovni vzporednici in na tej osnovi naredil knjigo, ki govori o tem, kako bo svet videti čez 30, 70 in 100 let. Preprosto povedano, spremembe bodo mnogo večje in bolj neverjetne kot si lahko sploh predstavljamo.
V prvem poglavju nas vpelje v svet računalništva in v drugem v svet umetne inteligence. Spoznamo »govoreče« računalnike in takšne, ki gredo v glavico bucike, pa tudi namenske, ki bodo krmilili skoraj vse. Napoveduje vzpon androidov in socialnih robotov. Očaran je z napredkom medicine, kar pove v tretjem poglavju. Trikoderji in priročni ogledovalniki notranjosti telesa bodo vsakdanja stvar v medicini. Zdravila pa bodo zdravniki odpeljali neposredno do prizadetega organa. In takoj smo pri nanotehnologiji, ki bo vse to omogočila. Seveda se bo potreba človeštva po energiji zelo povečala in zanjo bodo poskrbele elektrarne v orbiti Zemlje.
Potovanje na Luno ali na Mars? No, to ne bo vsakdanja stvar, a kolonija na Marsu ali dve se bosta že postavili. Tudi splošno bogastvo človeštva bo mnogo boljše in večje. Vendar je vse to odvisno od politikov in generalov. Če bodo zagotovili mir in stabilno gospodarstvo. Marsikaj od tega bo odvisno, če bomo znali humano in modro upravljati s planetom in človeško družbo.
Na koncu knjige je dodal poglavje, ki na literarni način prikazuje družbo iz leta 2100. Tukaj opiše dan v življenju povprečnega meščana velike ameriške metropole. To poglavje me je vzpodbudila, da sem tudi sam napisal drobno zgodbo NASLEDNJIH TISOČ LET, ki ste jo lahko prebrali v prejšnji številki.
Mogoče je zame najbolj vzpodbudna ideja, da bo mogoče s pomočjo zarodnih celic enostavno obnavljati človeške organe, kosti in tkivo. Na ta način se bo povprečna dolžina življenja vsakega posameznika zelo podaljšala. Napoveduje celo dan, ko bo človek postal nesmrten in bo svoje življenje zaključil po lastni želji.
Knjiga je optimistična in v roke tehnologije podaja rešitev vseh težav, ki jih imamo sedaj. Seveda pa je realen in se ne slepi, da bomo živeli v »raju«, napoveduje nove probleme, ki pa so vedno rešljivi, če obstaja volja.
Jurij Venelin
Starodavni in današnji Slovenci
zgodovinska razprava

Po 168 letih smo dobili prevod znanstvene teze ruskega zgodovinarja, ki govori, da Slovenci od vekomaj živimo v srednji Evropi in daje potrditev venetskim ali staroselskim teorijam. Tovrstno literaturo ne morem ocenjevati z odstotki, saj znanstvena ali esejistična literatura podaja določene teze, ki jih ni mogoče tako enostavno preveriti. Kakor sedaj vidim zgodovino Slovencev, se ta deli na dve poglavitni tezi. Prva je "staroselska teorija", ki govori, da smo Slovenci na teh tleh od vekomaj in smo ostanek ostanka nekdaj zelo na široko poseljenega naroda Slovenetov / Venetov. Druga je "preselitvena teorija", ki govori, da smo Slovenci skupaj z južno-slovanskimi narodi prispeli na ta ozemlja nekje v V. ali v VI. stoletju iz pripjatskih močvirij nekje izza Karpatov. Kar se mene tiče, mi je prva bolj pri srcu in ji tudi bolj verjamem. A pravih dokazov še vedno ni, ne za eno in ne za drugo. Čeprav se za prvo vedno bolj množijo.
Le sprašujem se:
  • Zakaj je mogoče najti darovalce kostnega mozga za naše bolnike več ali manj na Bavarskem (Nemčija), na primer v Šumadiji (Srbija) in drugih ex-jugoslovanskih republikah pa ne? Ali pa celo tam nekje izza Karpatov na Ukrajinskih ravnicah?
  • Zakaj je v področju Slovenije in vzhodne Avstrije zelo pogosta prirojena napaka pri rojstvu deklic izpah kolka, drugje pa ne?
  • Zakaj v stari hrvaščini in srbščini ni niti sledu dvojine, v sorbskem jeziku (Slovanska manjšina v okolici Magdeburga in Lužic v Nemčiji) pa jo najdemo še danes? Prav tako med Kašubi, starim slovanskim narodom na zahodu Poljske ob Baltskem morju?
  • V učbenikih najdemo oznako, da so se naši predniki pri preseljevanju pomešali s staroselci, pri tem pa ni nikjer omenjeno, kdo so sploh ti staroselci?
  • Kje so zapisi antičnih, oz. zgodnje-srednjeveških kronistov, ki bi pisali o "velikem" preseljevanju ali osvajanju slovanskih narodov?

To je le pet vprašanj, a jih lahko postavim še več. A vsi odgovori kažejo bolj na prvo "staroselsko teorijo".
(november 2010)

Mojih najboljših deset, dvajset, ...
Na vrh strani
Slikanice, stripi
  • Neubogljivi robot
    Milivoj Matošec
  • Zvitorepčeve dogodivščine
    Miki Muster
  • Zgodba o Bučku
    Polonca Kovač, DELO 1963(?)

Otroška literatura

  • Slovenske ljudske pravljice
  • Pravljice za lahko noč
    Ela Peroci
  • Planet Čudes
    Nikolaj Sladkov
  • serija Neznalček (3 knjige: Neznalček v Cvetličnem mestu, Neznalček v Sončnem mestu, Neznalček na Luni)
    Nikolaj Nikolaevič Nosov
  • Ti-Cojo in njegov morski pes
    Clement Richer
  • Sajo in njena bobra
    Grey Owl
  • Bambi
    Felix Salten
  • Pika Nogavička
    Astrid Lindgren
  • Kljukec s strehe
    Astrid Lindgren
  • Čudovito potovanje Nilsa Holgersona
    Selma Lagerlöf
  • Medved Pu (2 knjigi: Medved Pu in Hiša na Pujevem oglu)
    Alan Alexander Milne
  • Bratovščina Sinjega galeba
    Tone Seliškar
  • Čudežni pisalni strojček
    Smiljan Rozman
Za mladino in odrasle
  • Bobri (3 knjige: Sam, Rod, Vrh)
    Janez Jalen
  • Pod svobodnim soncem
    Fran Saleški Finžgar
  • V puščavi in goščavi
    Henryk Sienkiewicz
  • Carski sel
    Jules Verne
  • Grof Monte Christo
    Alexandre Dumas
  • Hiša mojih očetov
    Jorn Riel
  • serija Otroci Zemlje (6 knjig: Rod jamskega medveda, Dolina konj, Lovci na mamute, Pot domov, Zavetje skal, Dežela poslikanih jam) več o knjigah
    Jean M. Auel
  • Gospodar na Vatherni
    Jannis G. Sfakianakis
  • Integrali
    Srečko Kosovel
  • Afrika, mati moja
    zbirka afriških pesnikov, črnska umetna lirika
  • Pa čeprav ni zmeraj kaviar 
    Johann Simmel
  • Grobnica za Borisa Davidoviča
    Danilo Kiš
  • Ivanhoe
    Walter Scott
  • Vinetou
    Karl May
  • Robin Hood
    Henry Gilbert
  • serija Tekumzeh (8 knjig: Hitra noga in bela puščica, Rdeči vihar, Leteča puščica, Gorski lev, Klic gozdov, Žareča zvezda, Manitujev sin, Tekumzehova smrt)
    Fritz Steuben
  • Nenavadne dogodivščine Karika in Valje
    Jan Larri
ZF & F & etc.
  • Hobit
    John R.R.Tolkien
  • Gospodar prstanov
    John R.R.Tolkien
  • serija Njegova temna tvar (3 knjige: Severni sij, Pretanjeni nož, Jantarni daljnogled)
    Philip Pullman
  • Skrivnostni otok
    Jules Verne
  • Odiseja 2001
    Arthur C. Clarke
  • 1984
    George Orwell
  • Tri kraljeve opice
    Walter de la Mare
  • Izdaja
    Orson Scott Card
  • Štoparski vodič po Galaksiji
    Douglas Adams
  • serija Dune (peščeni planet)
    Frank Herbert, (ni slovenskega prevoda)
  • Hello, Summer, Goodbye
    Michael G. Coney, (ni slovenskega prevoda)
  • Ep o Nibelungih
    nordijski ep
  • Ep o Gilgamešu
    asirski ep
  • Mahabharata
    star indijski ep

Vse pravice pridržane. © 2007-2020, Andrej Ivanuša, Maribor. Zadnja sprememba na tej strani: 10.04.2020
 
na vrh strani