OSONČJE

GALAKSIJE
IN ZVEZDE

VESOLJE

ŽIVLJENJE

POTOVANJE

NA MARS

POJMOVNIK
PLUTON in HARON in MALI PLANETI
PLUTO & CHARON & minor planets

Izza Neptuna je drug "svet". V njem kroži množica malih planetov, ki jih šele spoznavamo. Ker je bil edini znan dolgo časa, smo Pluton imeli za deveti planet našega Osončja. A sedaj vemo, da je to samo eden izmed množice ledenih planetov, ki krožijo znotraj Kuperjevega pasu.

PLUTON IN HARON
Prosim za razumevanje! Zaradi novih podatkov, ki jih je poslala sonda New Horizons
z mimoletom Plutona 14. julija 2015 bodo podatki spremenjeni in dodane nove fotografije.


MALI PLANETI


Najboljša fotografija Plutona in Harona


Slika Plutona skozi HST (Hubble Space Telescope)

Čakamo na nove slike!

PLUTON in HARON
Po odkritju Neptuna so ugotovili, da tudi njegovo pot moti še neko nebesno telo. Tako so odkrili Pluton. Po njegovem odkritju so kmalu ugotovili, da je premajhen, da bi motil orbite drugih planetov. Iskanje planeta X se je nadaljevalo, toda našli niso nič. Šele v zadnjih letih so odkrili nova telesa, ki vplivajo na krožnico.
 

PLUTON

Premer

2.320 km (nova meritev: 2370 km)

Masa

0,013×1024 kg

Iz Zemlje bi lahko oblikovali

460 Plutonov

Oddaljenost od Sonca

5.913.070.000 km

Vrsta

čvrst, leden

Atmosfera

dušik (?)

Število lun

1 (novi podatki: 5)

Pluton in Haron sta skupaj najbolj oddaljena planeta od Sonca. Vendar včasih presekata orbito Neptuna in potem primat najbolj oddaljenega prevzame Neptun. Haron je glede na planet Pluton zelo velik in zato ju imenujemo dvojni planetni sestav. Pluton je manjši kot sedem največjih lun v sončnem sistemu (Luna, Io, Evropa, Ganimed, Kalisto, Titan in Triton. Ker so izza Plutona po letu 2000 odkrili še več podobnih planetov, so vse razvrstili v množico malih planetov (avgust 2006). Tako so opredelili, da je v našem osončju le osem planetov. Pluton pa ne štejejo več za planet v prvotnem poimenovanju.

Pluton je edini od prvotnih devetih planetov, ki ga vesoljska vozila še niso obiskala. Sedaj je na poti tja sonda New Horizons, ki bo do njega prispela okrog leta 2015. Celo Hubblov vesoljski teleskop lahko razloči le največje značilnosti na površini. Na srečo ima Pluton satelit Haron. Odkrit je bil leta 1978 in to tik preden se je Plutonova orbitalna ravnina premaknila z robom proti notranjemu sončnemu sistemu. Zato je bilo možno opazovati precej prehodov Plutona čez Haron in obratno. S pazljivim izračunavanjem, katero telo in njegov del bo kdaj prekrit in z opazovanjem svetlobnih krivulj so lahko astronomi naredili grob zemljevid svetlih in temnih področij na obeh telesih.

Plutonov polmer ni natančno znan. Sedaj veljavna vrednost 1.137 km je podana z napako +/- 8 km, kar je skoraj en odstotek. Čeprav je vsota mas Plutona in Harona dobro znana, sta posamezni masi težko določljivi. Razmerje njunih mas je ocenjeno v razmerju 1 proti 0,084 do 0,157. Nekateri menijo, da bi Pluton lažje klasificirali kot velik asteroid ali komet, kot pa planet. Nekateri tudi menijo, da je največji objekt Kuiperjevega pasu ali t.i. Trans-Neptunov objekt. Po dogovoru spomladi leta 2007 je obveljalo, da sodi Pluton v novo kategorijo malih planetov.

Plutonova orbita je zelo ekscentrična. Občasno preide na notranjo stran Neptunove orbite, to je bilo recimo v času od januarja 1979 do februarja 1999. Pluton rotira v nasprotni smeri od večine ostalih planetov. Pluton je v 3:2 resonanci z Neptunom, kar pomeni, da je Plutonova orbitalna doba natančno 1,5 krat daljša od Neptunove. Njegov orbitalni nagib je prav tako precej večji kot pri ostalih planetih (17 stopinj). Čeprav izgleda, da Plutonova orbita križa Neptunovo, v resnici to ne drži in tako ne bosta nikoli treščila. Tako kot pri Uranu je tudi pri Plutonu ravnina ekvatorja skoraj pravokotna na ravnino njegove orbite.

Površinska temperatura na Plutonu se spreminja med -235 in -210 C (38 do 63 K). "Toplejša" območja se približno pokrivajo z območji, ki izgledajo temneje na optičnem delu spektra. Plutonova sestava je neznana, toda njegova gostota (okoli 2 g/cm3) kaže, da je verjetno iz mešanice 70% skal in 30% vodnega ledu, kar je precej podobno Tritonu. Svetla področja na površju so verjetno pokrita z zaledenelim dušikom ter z manjšim deležem "trdnega" metana in ogljikovega monoksida. Sestava temnejših področij ni znana. O Plutonovi atmosferi je znanega le malo, je pa najbrž sestavljena večinoma iz dušika ter iz nekaj ogljikovega monoksida in metana. Je izredno redka, površinski pritisk znaša le nekaj mikrobarov. Plutonova atmosfera verjetno obstaja kot plin le, ko je Pluton blizu svojega perihelija. Večino Plutonovega dolgega leta so atmosferski plini zamrznjeni. Blizu perihelija je mogoče, da nekaj atmosfere "ubeži" v vesolje, mogoče celo v povezavi s Haronom.

Nenavadna narava orbit Plutona in Tritona in podobnost grobih značilnosti med Plutonom in Tritonom kaže na nekaj zgodovinskih povezav med njima. Včasih so menili, da je bil Pluton nekoč Neptunov satelit, toda danes je to precej malo verjetno. Bolj popularna teorija govori o tem, da je bil Triton, tako kot Pluton, v neodvisni orbiti okoli Sonca in ga je kasneje ujel Neptun. Tako kot Zemljina Luna je verjetno tudi Haron nastal zaradi trčenja Plutona z drugim telesom.

Haron je nenavaden satelit, ker je največji satelit v primerjavi s svojim glavnim planetom v Osončju. Zato nekateri raje o Plutonu in Haronu govorijo kot o dvojnem planetu. Haronov polmer ni dobro poznan. Velja vrednost 586 km, ki je podana z napako +/- 13 km, kar je več kot dva odstotka. Njegova masa in gostota tudi ni dobro znana. Pluton in Haron sta nenavadna tudi zato, ker se ne vrti sinhrono samo Haron, ampak tudi Pluton. Oba kažeta isti obraz drug drugemu. Haronova sestava je neznana, toda njegova majhna gostota (okoli 2 g/cm3) kaže, da je podobna Saturnovim ledenim lunam. Njegovo površje je verjetno pokrito z vodnim ledom. Zanimivo je, da je to popolnoma v nasprotju s Plutonom. Kako je nastal ne vedo. Dvomljivo je, če ima Haron sploh kakšno atmosfero.


Slika Plutona in Harona posneta s HST konec leta 2003.

A še bolj zanimivo je to, da okrog obeh teles krožita še dve majhni lunici, ki sta njuna skupna satelita. Uradnega imena še nista dobili.

MALI PLANETI
Na vrh strani
Slika prikazuje velikost nekaterih malih planetov v primerjavi s Plutonom in Zemljo. Mali planeti na njej so prikazani kot umetniške upodobitve na osnovi predpostavk astronomov. O nekaterih bomo izvedeli več po letu 2015, ko bo na to območje prispela sonda New Horizons.


 
Po odkritju Plutona so mnogi menili, da je ta planet nenavaden. Izza štirih plinskih gigantov so odkrili kamnat in leden planet, ki je imel ob nenavadno, bolj eliptično krožnico. Zatem so odkrili, da ima spremljevalca, ki je zelo velik. A prava revolucija je nastala, ko so še dalje stran od Sonca odkrili pravo množico skoraj tako velikih planetov, kot je Pluton. Poleg tega so podobne sestave in njihove krožnice so podobne Plutonovi. Nastala je potreba po preureditvi klasifikacije nebesnih teles. Grozilo je namreč dejstvo, da ima naš sončni sistem več kakor deset planetov, pravzaprav nekaj sto.

Mednarodna astronomska zveza (IAU=International Astronomical Union) je 24.avgusta 2006 na kongresu v Pragi na novo postavila klasifikacijo nebesnih teles v našem osončju. Tako so določili, da je planet vsako nebesno telo, ki je okroglo in kroži okrog Sonca. Pri tem so določili, da je planetov osem, od tega štirje kamnati (Merkur, Venera, Zemlja in Mars) ter štirje plinasti (Jupiter, Saturn, Uran in Neptun). Vsa ostala okrogla nebesna telesa pa so uvrstili med male planete (dwarf planets). Nebesno telo postane okroglo šele, ko je dovolj veliko in ga gravitacijska privlačnost oblikuje v bolj ali manj natančno kroglo.

Tako je med male planete zašel Pluton s svojo luno-dvojčkom Haron. Priključil se mu je tudi Ceres, ki je veljal doslej za asteroid, ker se je nahajal v asteroidnem pasu med Marsom in Jupitrom. A ker je okrogel, je sedaj "napredoval" med male planete. K njim prištevajo vsa okrogla nebesna telesa, ki so jih našli izza Neptuna v t.i. Kujperjevem pasu.

Do danes so odkrili eno nebesno telo, ki ima večji premer od Plutona, to je Eris (v začetku imenovan Xena). Pri sedaj veljavni klasifikaciji bo nastal problem, če bodo v tem področju odkrili bistveno večji mali planet. Potem bomo verjetno znova morali postaviti pravila o poimenovanju.
  

Tabela - oddaljenost planetov in malih planetov od Sonca
ime povprečna oddaljenost
od Sonca v AE
ocenjen premer v km
Merkur 0.39 4.880
Venera 0.72 12.100
Zemlja 1.0 12.700
Mars 1.5 6.780
Ceres 2.8 950
Jupiter 5.2 139.800
Saturn 9.6 116.500
Uran 19.2 50.700
Neptun 30.0 49.200
2004TY364 38.72 540
2002KX14 39.01 560
2002XV93 39.22 430
2003VS2 39.27 610
1999TC36 39.27 440
2001QF298 39.30 490
Orcus 39.34 1.100
2003AZ84 39.45 710
Pluton 39.53 2.300
Ixion 39.65 980
Huya 39.76 480
2005RN43 41.53 740
1995SM55 41.64 470
2002MS4 41.90 740
2004SB60 41.97 560
2004GV9 42.23 680
2002UX25 42.53 810
Varuna 42.90 780
2002TX300 43.11 800
1996TO66 43.19 540
2003OP32 43.24 650
2003EL61 43.31 2.000
Quaoar 43.58 1.290
2003QW90 43.65 560
1999CD158 43.69 410
1997CS29 43.87 410
2000CN105 44.65 430
1998WH24 45.56 450
2005FY9 45.66 1.600
2004PR107 45.75 520
2003MW12 45.94 740
2002CY248 46.18 410
2002KW14 47.08 510
2002AW197 47.30 940
2002WC19 47.67 410
2003QX113 49.56 450
2003FY128 49.77 430
2001UR163 51.40 620
2002TC302 55.02 710
1999DE9 55.72 490
2004XR190 57.36 540
2000YW134 57.77 430
Eris 67.69 2.400
2005RM43 89.73 560
Sedna 486.0 1.800
V tem trenutku IAU priznava samo tri male planete: Ceres, Pluton/Haron in Eris. Vsi ostali čakajo na uradno potrditev, ki je povezana z novimi in bolj natančnimi opazovanji. Njihova imena niso uradna, večinoma so tako ali tako označena z letom odkritja in kraticami po sistemu klasifikacije malih planetov.

CERES

Ceres astronomi označujejo z 1 Ceres. To je zato, ker je bil prvo odkrito manjše nebesno telo. Leta 1901 ga je odkril Giuseppe Piazzi. Nahaja se znotraj asteroidnega pasu med Marsom in Jupitrom. Poimenovan je po rimski boginji rastja, žetve in materinske ljubezni. Njegov premer meri 933 km. V asteroidnem pasu je največje telo in zavzema kar 1/3 mase vseh asteroidov v njem. Septembra 2007 so proti Ceresu in Vesti (drugi največji objekt v asteroidnem pasu) poslali raziskovalno sondo Dawn (Zora).
Več o njem na strani ASTEROIDI.

ORCUS
90482 Orcus (začasna oznaka 2004 DW) so odkrili Michael Brown, Chad Trujillo in David Rabinowitz februarja 2004. Je t.i. plutino (objekt v orbitalni resonanci 2:3 z Neptunom). Tudi Orcus potrebuje za eno obkroženje 247 let, podobno kot Pluton. Njegova orbita je nagnjena nad ekliptiko kot Plutonova, le v nasprotni smeri.

IXION, HUYA in VARUNA
Ixion je velik podobno kot Ceres, Huya in Varuna pa sta manjši. Prva dva sta oddaljena sta več kot 39 AE od Sonca. Njuna krožnica je približno enako oddaljena kot od Plutona. Varuna pa je še dalje na 42,90 AE. Slika prikazuje verjetni izgled Varune.

 

QUAUAR
Junija 2002 sta Trujillo in Brown iz Caltecha v Pasadeni, ZDA odkrila velik objekt v Kuiperjevem pasu, ki je bil okrogel in je imel polovico premera Plutona (1.290 km). Tako je to prvi odkrit predstavnik malih planetov izza Plutona. Njegova krožnica je skoraj okrogla in se križa z bolj eliptično krožnico Plutona. Njegova sestava je podobna sestavi drugih malih planetov - kamnat in leden.

ERIS
Ob odkritju septembra 2003 so ga poimenovali 2003 UB313. Odkrili so ga Michael Brown, Chad Trujillo in David Rabinowitz, člani observatorija Palomar, ki aktivno iščejo male planete izza Neptuna v Kujperjevem pasu. Predvideli so, da bi nov mali planet poimenovali Xena (satelit pa Gabrielle), a mednarodna astronomska zveza (IAU) je odločila, da dobi ime Eris, njegova luna pa je dobila ime Dysnomia. Prav odkritje lune je pripomoglo, da so lahko natančno določili velikost Erisa. Izkazalo se je, da je njegova velikost za 27% večja od Plutona. Njegov premer je za 100 km večji (Eris 2.400 km, Pluton 2.300 km). Je 3x bolj oddaljen od Sonca kot Pluton in za pot okoli Sonca porabi dvakrat več časa, torej okrog 560 let. Njegova orbita je še enkrat bolj eliptična kot Plutonova in je sorazmerje med večjo in manjšo eliptično osjo 2,6 (najbližje Soncu 38 AU, najbolj oddaljen 96 AU). Glede na raven ekliptike je nagnjena za 44 stopinj. Njegova sestava je verjetno podobna Plutonu, zmes kamnitega in ledenega materiala.

SEDNA
Je najbolj oddaljeno večje nebesno telo (velika je skoraj toliko kot Pluton), saj je 486 AE vstran. Drugi najbolj oddaljen je "samo" 89,73 AE stran (2005 RM43). Poleg tega astronomi menijo, da je tudi prvi predstavnik nebesnih teles, ki se nahajajo izza meje Kuiperjevega pasu. Nakazuje slutnjo, da se v tistem področju nahaja še več podobnih planetov. Slika je umetniški koncept prikaza astronomskih podatkov in ni prava slika planeta.
Več o njeni krožnici v poglavju KUIPERJEV PAS.

2005 FY9
Avgusta 2005 je astronom Javier Licandro z uporabo teleskopov William Herschel in NAzionale Galileo odkril mali planet s premerom 1.600 km, ki je po lastnostih zelo podoben Plutonu. Oddaljen je 45,66 AE. Ima tipično sploščeno krožnico, ki je od ekliptike nagnjena za 29 stopinj.
 

2003 EL61
Ta mali planet je eno izmed najbolj nenavadnih nebesnih teles, kar jih poznamo. Še najbolj je podoben žogi za ragbi. Okrog svoje osi se vrti zelo hitro, saj porabi za en obrat samo štiri ure. Če bi se vrtel še hitreje, bi ga centrifugalne sile raztrgale. Je sestavljen pretežno iz čvrstega materiala, površina je pokrita s čistim vodnim ledom. Domnevajo, da je oblika nastala zaradi trčenja z drugim velikim objektom, ki ga trenutno iščejo. Trčenje je tudi povzročilo, da njegovi ostanki kot dve majhni luni in asteroidi "hitijo" za malim planetom. Njegov daljši premer je enakovreden premeru Plutona, torej kar velik objekt.

 
Na vrh strani

[kazalo strani]   [pretvorba enot]   [servisna stran]   [povezave]

 

Komentarje, pripombe in vse drugo pošljite na andrej@andros.si
Vse pravice pridržane. © 2005-2008, Andrej Ivanuša, Maribor. Zadnja sprememba na tej strani: 26.07.2010