SESTAVA OSONČJA
Na vrh strani
Naše Osončje sestavljajo zvezda Sonce, osem planetov, preko sto trideset
lun, mali planeti (njih število še ni znano), asteroidi, kometi, nebesni sestavi in medplanetarna snov ali
medplanetarni medij. Osončje delimo na notranje in zunanje. V notranjem
Osončju so trdni (čvrsti) planeti Merkur, Venera, Zemlja in Mars.
Notranji, čvrsti (terestrialni)
planeti
V zunanjem so plinasti planeti Jupiter,
Saturn, Uran in Neptun. Izza njega so mali planeti, ki so spet čvrsti,
vendar ne kamnati, temveč ledenjaki. Prvi odkrit njihov predstavnik je
Pluton. Ob izboljšanih teleskopih v zadnjem času odkrivamo vedno nove. Na meji med obema
deloma Osončja najdemo asteroidni pas. To je pas drobnih, trdnih teles, ki
v isti ravnini krožijo okrog Sonca. Menimo, da so ti asteroidi sestavni
deli nikoli oblikovanega planeta. Po drugih teorijah so to ostanki dveh
zaletelih se planetov. Obstaja pa v njem mali planet Ceres, ki je
pretežno okrogle oblike. Ostali asteroidi pa so nepravilnih oblik. Na slikah asteroidni pas ni viden.
Zunanji, plinasti (jovialni)
planeti
Poleg sonca in planetov
sestavljajo Osončje še druga manjša telesa, čvrsti skalnati asteroidi in
ledeni kometi ali zvezde repatice. Asteroidi krožijo okrog Sonca v glavnem
v asteroidnem pasu med Marsom in Jupitrom. Nekaj jih najdemo v v
Kuiperjevem pasu, ki se nahaja izza Neptunove orbite. Večino teles v tem
pasu sicer sestavljajo ledeni kosi. A med njimi so odkrili velike objekte.
Veliki so skoraj kot planet Pluton, mogoče tudi večji. Zaradi posebnih značilnosti jih ne
uvrščamo med planete. Za te objekte so se odločili, da jih imenujejo
mali planeti. Tudi Pluton je dejansko takšen mali planet. A ker je doslej veljal za
planet, so njegovo označbo zadržali. Seveda pa poznavalci natančno
razločujejo te pojme.
Ledene kose najdemo tudi v
najbolj oddaljenem delu Osončja v Oortovem oblaku. Sončeva gravitacija iz
tega oblaka občasno pritegne k sebi takšen leden kos. Ta v močno eliptični
krivulji obkroži Sonce. Takrat ga poimenujemo komet. Sončev veter iz njega
odpihne ledene drobce. Ti sestavljajo njegov rep, ki je vedno obrnjen
vstran od Sonca. Kuiperjev pas in Oortov oblak kakor tudi Asteroidni pas
sestavljajo ostanki tvorjenja našega Osončja pred več kakor 4,5 milijarde
let.
Osončje se zaključi s heliopavzo,
čeprav sodi k njemu še Oortov oblak, ki presega heliopavzo. Sonce samo oddaja razne
vrste zračenja v vesolje. S skupnim imenom ga imenujemo sončev veter. Ta
daleč izza Kuiperjevega pasu trči na vplive drugih zvezd - sonc. Pri tem
se na robu heliosfere tvori odbojni lok.
Razdalje med nebesnimi
telesi v Osončju in do najbližje zvezde.
KROŽENJE IN VRTENJE PLANETOV TER LUN
Na vrh strani
Ko dobro pogledamo slike, ugotovimo, da je med planeti veliko praznega
prostora. Planeti so dejansko zelo majhni, saj je tudi največji planet
Jupiter v prikazanem sorazmerju tako majhen, da ne bi bil večji od pike.
Planeti potujejo okrog Sonca v rahlih elipsah. Sonce se nahaja vedno v
enem izmed fokusov te elipse. Bolj krožno pot ima le Merkur.
Vsi krožijo bolj ali manj v isti sončevi ekvatorialni ravnini. To je
ravnina, ki jo sklepa krožnica Zemlje z ekvatorjem sonca. Imenujemo jo
ekliptika. Je nagnjena za 7 stopinj glede na sončev ekvator. Le Pluton jo
ima nagnjeno za 17 stopinj. Tudi ostali mali planeti izza njega imajo
močno nagnjene krožnice. Vsi krožijo v isti smeri okoli Sonca.
Če jih gledamo s sončevega severnega pola, krožijo v protiurni smeri (na
sliki od leve proti desni). Skoraj vsi planeti se prav tako vrtijo okoli
svoje osi v isti smeri. Izjeme so Venera, Uran in Pluton, ki se vrtijo v
nasprotni smeri. V protiurni smeri krožijo in se vrtijo tudi skoraj vse
lune. Seveda pa obstajajo izjeme.
RAZVRŠČANJE TELES OSONČJA
Na vrh strani
Ko želimo nebesna telesa našega Osončja razvrstiti, se znajdemo pred rahlo
zadrego. Razvrstimo jih lahko po določenih značilnostih, a kljub vsemu bo
eno ali več teles odstopalo od njih. Planeti so večji od lun. A nekaj lun
je večjih od planeta Plutona in dve tudi od planeta Merkurja. Obstajajo
majhne lune ali lunice, ki so bile najprej asteroidi. Potem so jih planeti
ujeli in postale so njihove lune, sateliti. Komete včasih ne moremo
razločiti od asteroidov. V Kuiperjevem pasu so telesa, kot je na primer
Plutonova luna Haron, ki se razlikujejo od ostalih. Pluton in Haron
tvorita pravzaprav dvoplanetni sistem in sta telesa Kuiperjevega pasu,
oziroma mala planeta. Podobni telesi sta v
letu 2002 in 2004 odkrita planeta Quaoar (izg. Kvavhar) in Sedna.Nebesna telesa lahko kljub temu
razvrstimo v različne kategorije po njihovih značilnostih ali položaju v
Osončju:
- Po sestavi:
- Čvrsta, skalnata ali terestrialna
telesa: Merkur, Venera, Zemlja, Mars, Ceres.
Sestavljena so iz čvrstega materiala, kovin in nekovin. So zelo gosta,
se počasi vrtijo, imajo čvrsto površino, so brez obročev in z malo
lunami.
- Plinasta ali jovijalna telesa:
Jupiter, Saturn, Uran, Neptun.
Sestavljena so v glavnem iz vodika in helija. So bolj redka, se hitro
vrtijo, imajo zelo debelo atmosfero, obroče in veliko lun.
- Mali planeti (ledenjaki):
Pluton, Quaoar, Sedna.
- Po velikosti
- Manjši planeti:
Merkur, Venera, Zemlja, Mars in Pluton.
Majhni planeti imajo premer manj kakor 13.000 km.
- Gigantski planeti:
Jupiter, Saturn, Uran in Neptun.
Gigantski planeti imajo premer večji od 48.000 km. Včasih jih označimo
tudi kot plinske gigante.
- Mali planeti:
Pluton, Ceres, Quaoar, Sedna, ...
Kategorija "mali planeti" je bila uvedena leta 2006, ko smo
spoznali, da izza Plutona obstaja cela množica nebesnih teles
podobne velikosti.
- Glede na položaj od
Sonca
- Notranji planeti:
Merkur, Venera, Zemlja in Mars.
- Zunanji planeti:
Jupiter, Saturn, Uran in Neptun.
Meja ločnica med njimi je Asteroidni pas z malim planetom
Ceres.
- Glede na položaj od
Zemlje
- Inferiorni planeti:
Merkur, Venera.
- Zemlja
- Superiorni planeti:
Mars, Jupiter, Saturn, Uran in Neptun ter Pluton,
Quaoar, Sedna, ...
- Glede na čas
odkritja
- Klasični planeti:
Merkur, Venera, Mars, Jupiter in Saturn.
Človeštvo jih pozna že iz prazgodovine in vsi so vidni s prostim
očesom.
- Moderni planeti in mali planeti:
Uran, Neptun, Pluton, Quaoar, Sedna.
Odkriti so bili v zadnjih dvesto letih in so vidni le s pomočjo
teleskopa.
- Zemlja
NASTANEK OSONČJA
Na vrh strani
Znanstveniki menijo, da so Sonce in planeti našega Osončja
nastali skoraj istočasno iz solarne nebule ali meglenice. Solarna
meglenica je bila sestavljena iz medzvezdnih plinov in prašnih oblakov ene
izmed prej umrlih zvezd v našem delu galaksije. Način rojstva Sonce je
moral biti podoben rojstvom zvezd, ki jih danes vidimo v nekaterih
meglenicah. Večji delec, ki je imel malce večjo gravitacijsko privlačnost
od ostalih okolnih delcev, je pričel zbirati okoliški prah in pline v
vedno večje kose. Tvorile so se majhne kepe, ki so se združevale v vedno
večje. Počasi so pričele kepe zaradi medsebojni in zunanjih gravitacijskih
vplivov rotirati in orbitirati. Nenadoma se je oblikovala večja kepa, ki
je postajala središče rotacije. To je moralo biti v času 100.000 let od
začetka oblikovanja prvih delcev. Pojavilo se je veliko nebesno telo,
imenovano protozvezda. Ko je gravitacijski pritisk dovolj stisnil pline,
se je pričelo nuklearno zlivanje jeder. Prižgala se je nova zvezda, novo
sonce, naše Sonce.Planeti nastanejo praktično istočasno s
soncem. Tudi planeti našega Osončja so se oblikovali skoraj istočasno s
Soncem. To se je zgodilo pred 4,6 milijardami let. To je bilo v času, ko
je bila naša galaksija pol mlajša. Oblak medzvezdnega prahu, plinov in
ledenih kosov je vseboval nekaj generacij materiala, ki je nastal iz
večkrat ugaslih zvezd. Večino materiala je pobrala na novo oblikovana
zvezda, naše Sonce. Preostali material se je oblikoval v tanek disk okrog
nove protozvezde. Tak disk imenujemo protoplanetarni disk. Sčasoma so se
delci pričeli združevati v mikroskopske objekte velikosti od 0,01 do 10
metrov. Ves disk in vsi objekti so krožili okrog mladega sonca v isto smer
v isti ravnini okrog sončevega ekvatorja. To je izgledalo nekako tako kot
danes Saturnovi prstani.
Danes sta v veljavi dva modela
oblikovanja planetov iz protoplanetarnega diska.
| AKRECIJSKI MODEL |
MODEL ZBIRANJA PLINOV |
Orbitirajoči disk delcev se združuje v "planetizimale" na podlagi
ne-gravitacijskih sil. |
Protoplanetni disk plinov in prahu se oblikuje in kroži okrog mlade
zvezde. |
Planetezimali rastejo in se premikajo v paralelne orbite v isti ravni
in tvorijo "planetarne embrije." |
Nestabilnosti v gravitacijskem disku (neksus) oblikujejo grude plinov,
ki rastejo v planet s svojo gravitacijsko privlačnostjo. |
Plinasti giganti zbirajo pline v plinske trakove preden uspejo ti
pobegniti zaradi pritiska sončevega vetra. |
Prašni delci se zlepijo in stisnejo v centru protoplaneta in
oblikujejo njegovo jedro. |
Plinasti giganti ali zbirajo ali izvržejo preostale planetezimale in
planetne embrije. |
Planet pometa plinski disk in oblikuje široko razpoko v njem. V prazne
prostor se zopet stekajo novi plinski oblaki. |
Mikroskopski objekti so se povečevali,
ker so nase gravitacijsko privlačevali manjše delce. Tako so se spremenili
v planetezimale, planetke s premerom največ kilometer ali dva. Ko so
dosegli to velikost, se je proces oblikovanja planetov zelo pospešil, saj
so požrešno privlačevali vedno več materiala nase. Nenadoma so zrasli v
čvrste objekte, ki so postali jedra današnjih planetov. Zaradi rotacije
diska na eni strani in privlačne sile Sonca na drugi strani, so čvrsti
delci krožili bližje Soncu, plini in drobnejši prah pa dalje od sonca.
Planetezimali v zunanjem delu Osončja so postali dovolj veliki, da so
privlekli nase plin in se preoblikovali v velike plinaste gigante Jupiter,
Saturn, Uran in Neptun. Plinu je dostop v notranjost Osončja preprečevala
toplota novega Sonca. Zato so tukaj planetezimali nabrali predvsem čvrste
delce, ki pa jih je bilo v protoplanetarnem oblaku manj. Preoblikovali so
se v manjše in čvrste planete Merkur, Venero, Zemljo in Mars. Rast planeta
se je ustavila, ko je zmanjkalo materiala v pasu ob protoplanetovi
krožnici. Rast ni bila vedno mirna in enakomerna. Možno je, da so določeni
planetezimali trčili in se razleteli. Čez nekaj časa so se deli spet
združili skupaj v še večji planatezimal. Zbiranje materiala iz okoliškega
vesolja pa še danes ni končano. Še danes planeti zbirajo pline,
mikrometeorite, asteroide in komete. Ne dolgo tega je na Jupiter padel
komet Shoemaker-Levy. Vpliv njegovega trka se je poznal vse leto.
Kljub temu, da so se protoplaneti dobro
odebelili, pa niso uspeli pritegniti prav vsega materiala. Asteroidni pas
med Marsom in Jupitrom je mogoče rezultat drobljenja večjih planetezimalov
zaradi gravitacijskega vpliva Jupitra. Oziroma je Jupiter s svojo
gravitacijo vplival tako, da ni dovolil zgoščevanja asteroidov v
planetezimal. Nekateri med njimi so celo spremenili svoje orbite in
izvrglo jih je izven Osončja v t.i. Oortov oblak. Pri tem so pomagali še
preostali trije plinasti giganti Saturn, Uran in Neptun. Oortov oblak se
nahaja na polovici poti med Soncem in najbližjimi zvezdami. Mogoče je samo
njihov gravitacijski vpliv preprečil, da ta telesa niso za vedno pobegnila
iz našega Osončja. Sedaj se kot ledeni kometi ali zvezde repatice včasih
vrnejo nazaj do Sonca.
Kometi in asteroidi, ki jih najdemo v
Kuiperjevem pasu, so ostanki protoplanetarnega diska. Med njimi najdemo
nekatere planetezimale in protoplanete kot sta na primer dvojec Pluton in
Haron in dvojec v novodkritem objektu z imenom Quaoar (izg. Kvavhar) ter
leta 2004 odkrita Sedna. V Kuiperjevem pasu je doslej odkritih že preko 300
objektov različnih velikosti.
OSNOVNI PODATKI O OSONČJU
Na vrh strani
ORBITALNI PODATKI O PLANETIH
(Negativna vrednost pomeni, da planet rotira v
retrogradni smeri, AE=astronomska
enota)
|
Planet |
Velika polos
(AE) |
Orbitalna
perioda
(let) |
Orbitalna
hitrost
(km/s) |
Ekscentričnost orbite (elipse)
(e) |
Inklinacija orbite glede na
ekliptiko
(°) |
Rotacija
(dni) |
Inklinacija
ekvatorijalne
ravni glede na orbito (°) |
|
Merkur |
0.3871 |
0.2408 |
47.9 |
0.206 |
7.00 |
58.650 |
0 |
|
Venera |
0.7233 |
0.6152 |
35.0 |
0.007 |
3.39 |
-243.010 |
177.3 |
|
Zemlja |
1.0000 |
1.000 |
29.8 |
0.017 |
0.00 |
0.997 |
23.4 |
|
Mars |
1.5273 |
1.8809 |
24.1 |
0.093 |
1.85 |
1.026 |
25.2 |
|
Jupiter |
5.2028 |
11.862 |
13.1 |
0.048 |
1.31 |
0.410 |
3.1 |
|
Saturn |
9.5388 |
29.458 |
9.6 |
0.056 |
2.49 |
0.426 |
26.7 |
|
Uran |
19.1914 |
84.010 |
6.8 |
0.046 |
0.77 |
-0.746 |
97.9 |
|
Neptun |
30.0611 |
164.79 |
5.4 |
0.010 |
1.77 |
0.718 |
29.6 |
|
