Razni
asteroidi
Pozicija
asteroidnega pasu in planetov v osončju
Gaspra
Ida, Dactyl
Mathilde
Eros
1 Ceres
Primerjava
velikosti Lune, Zemlje in Ceresa (levo spodaj) |
|
MALA TELESA
OSONČJA
Poleg osmih planetov in devetdesetih lun ter neznanega število malih
planetov obstaja v Osončju še na
tisoče znanih asteroidov in kometov in še mnogo drugega
materiala.
Asteroidi so čvrsta nebesna telesa, največkrat nepravilnih oblik in
premerov do nekaj deset ali sto kilometrov. Delujejo kot gradbeni
material za planet, ki ni nikoli nastal ali pa kot razbitine
razdrobljenega planeta. Večina asteroidov kroži okoli Sonca med
Marsom in Jupitrom v t.i. Asteroidnem pasu. So tudi takšni, ki so na
večjih razdaljah (npr. 2060 Hiron, kroži izza Jupitra) ali pa so
bližje Soncu kot Zemlja (Atena, Ikar, Hepaistos). Včasih jim pravimo
planetoidi. Tega izraza ne smemo mešati z izrazom
mali planeti. To so Pluton, Eris, Ceres, itd., ki zagotovo niso
asteroidi.
Kometi so sestavljeni v glavnem iz ledu in prihajajo v ozkih
eliptičnih ali hiperboličnih krožnicah izza Plutona. Ti preživijo
večino časa v zunanjih predelih sončnega sistema in imajo zelo
kratke prehode blizu Sonca. Razlika med asteroidi in kometi ni vedno
nesporna, običajno so sestavljeni kometi iz hlapljivih snovi. Komete
so včasih poimenovali tudi zvezde repatice.
Zelo majhna telesa, ki krožijo okoli Sonca, se imenujejo tudi
meteoroidi, da bi jih ločili od večjih asteroidov. Ločiti jih moramo
tudi od meteoritov, ki so na Zemljo padli asteroidi. Če takšno telo
vstopi v Zemljino atmosfero, se segreje do razbeljenosti in vidna
sled na nebu se imenuje meteor ali utrinek. Če kakšen kos vseeno
prileti na površje, se imenuje meteorit. Navsezadnje tudi prostor
med planeti ni prazen. Vsebuje velik del mikroskopskega prahu in
plina ter tudi sevanja in magnetna polja.
ASTEROIDNI
PAS
Na vrh strani
Prvega januarja 1801 je astronom Giuseppe Piazzi odkril objekt, za
katerega je sprva mislil, da je nov komet. Toda po boljši določitvi
njegove orbite, se je pokazalo, da ne gre za komet, ampak za majhen
planet. Piazzi ga je imenoval Ceres. V naslednjih nekaj letih so
odkrili še tri majhna telesa (Palas, Vesta in Juno). Do konca 19.
stoletja jih je bilo poznanih že nekaj sto. Do sedaj je bilo
odkritih več deset tisoč asteroidov. Več tisoč jih odkrijejo vsako
leto. Ocenjujejo, da jih je več sto tisoč, a so premajhni, da bi jih
videli z Zemlje. Vsi ležijo v področju med Marsom in Jupitrom v
Asteroidnem pasu. 26 znanih asteroidov je večjih od 200 km. Popis
največjih je že skoraj končan. Verjetno poznamo 99% asteroidov, ki
imajo premer večji od 100 km. Tistih s premerom od 10 do 100 km smo
katalogizirali okoli polovico. Žal pa vemo o najmanjših zelo malo.
Menijo, da obstaja celo milijon asteroidov s premerom do 1 km.
Skupna masa vseh asteroidov je manjša od mase Lune.
Največji asteroidi so 2 Palas, 4 Vesta in 10 Hygiea, ki imajo v
premeru med 400 in 525 km. Vsi ostali poznani asteroidi imajo manj
kot 340 km v premeru. Nekaj polemik je glede klasifikacije
asteroidov, kometov in lun. Obstaja nekaj planetarnih satelitov, ki
so verjetno ujeti asteroidi. Marsovi majhni luni Deimos in Fobos,
Jupitrovih zunanjih osem lun, Saturnova najbolj zunanja luna Feba in
nekatere na novo odkrite lune Saturna, Urana in Neptuna so bolj
podobne asteroidom kot lunam. Asteroidi se
delijo na več tipov na podlagi njihovih spektrov, ki določa njihovo
kemično sestavo in albeda (navidezne svetilnosti). Malo je podatkov o
njihovih gostotah. Zanimivo je, da gostota Mathilde ni veliko večja
od vode, kar kaže, da ni trdno telo, ampak skupek razbitin.
Asteroidi so tudi kategorizirani po njihovem položaju
v Sončevem sisteme:
-
Glavni
pas:
nahaja se med Marsom in Jupitrom približno 2-4 AE od Sonca in se
dalje delijo na podskupine: Hungarias, Flora, Phocaea, Koronis, Eos,
Themis, Cybeles in Hildas (imenovani so po glavnem asteroidu v
skupini).
-
Asteroidi
blizu Zemlje:
ti se Zemlji bolj približajo (Eros, Atene, Apollo, Amori)
-
Trojanci:
so asteriodi, ki krožijo skupaj s planetom v njegovih Lagrangejevih
točkah (60 stopinj prej je točka L4 in 60 stopinj zadaj je točka L5.
Pri Jupitru je znanih nekaj sto takih asteroidov.Ocenjujejo, da jih
je skupno več kot tisoč. Nenavadno je, da jih je v vodeči Lagrangevi
točki (L4) precej več kot v sledeči (L5). Verjetno je nekaj majhnih
asteroidov tudi v Lagrangejevih točkah Zemlje in Venere. 5261 Eureka
je Marsov trojanec.
-
Kentavri:
krožijo med drugimi planeti. Med Saturnom in Uranom kroži 2060
Hiron, 5335 Damoklej kroži med Marsom in Uranom. 5145 Pholus potuje
od Saturna do izza Neptuna. Imajo nestabilne krožnice in so po
sestavi bolj podobna kometom ali objektom Kuiperjevega pasu. Hiron
je tako klasificiran kot komet.
Asteroid 4 Vesta
so proučevali s HST. Je posebno zanimiv asteroid, kajti kaže, da je
bil razločen v plasti kot terestrialni planeti. To nakazuje na nek
notranji izvor toplote ob toploti zaradi razpada dolgoživih
radioizotopov, ki bi bili sami nezadostni, da bi raztalili tako
majhen objekt. Na Vesti je prav tako velikanska udarna globel in to
tako globoka, da razkazuje plašč pod zunanjo skorjo Veste.
Slike štirih asteroidov na tej strani je posnela
sonda NEAR, ki je potovala skozi asteroidni pas. Pri sliki asteroida
Ida lahko na desni strani opazite majhno piko. To je Dactyl in je
prvi doslej odkrit naravni satelit kakega asteroida. Dactyl je
lunica Ide in je velik okoli 1,6 x 1,2 km ter nenavadno okrogel za
tako majhno telo. Okoli Ide kroži na razdalji okoli 90 km.
1 CERES
Na vrh strani
Daleč največje nebesno telo v Asteroidnem pasu je 1 Ceres.
V premeru ima 933 km in vsebuje okoli 33% skupne mase asteroidov.
Najprej so ga klasificirali kot asteroida. A ko so izza Neptuna in
Plutona odkrili številna okrogla nebesna telesa, je bila določena
nova kvalifikacija okroglih nebesnih teles. Od leta 2006 naprej sodi
Ceres v kategorijo malih planetov, skupaj s Plutonom in Erisom,
malim planetom iz Kuiperjevega pasu. Leta 1901 ga je odkril Giuseppe Piazzi. Poimenovan
je po rimski boginji rastja, žetve in materinske ljubezni.
Njegova orbita je precej okrogla in
nagnjena za 10,6 stopinj glede na ekliptiko. Za obkroženje Sonca
potrebuje 4,6 let. Njegova notranjost je skalnata, sledi zunanji
plašč iz vodnega ledu in prahu. Ocenjujejo, da je ta plašč debel od
60 do 120 kilometrov. Volumen je okrog 200 milijonov kubičnih
kilometrov, kar predstavlja večjo količino zamrznjene vode, kot je
vse sladke vode na Zemlji. Morda ima celo zelo tanko atmosfero.
Povprečna temperatura površja je -38 stopinj Celzija.
27.septembra 2007 je bila
izstreljena sonda DAWN (Zora), ki se bo leta 2011 približala Vesti
in leta 2015 Ceresu. Tukaj bi se naj utirila v krožnico med 700 in
1.300 km nad površjem malega planeta. |