OSONČJE

GALAKSIJE
IN ZVEZDE

VESOLJE

ŽIVLJENJE

POTOVANJE

NA MARS

POJMOVNIK

ASTEROIDI
ASTEROIDS
 

MALA TELESA OSONČJA
ASTEROIDNI PAS
CERES


Razni asteroidi
 

Pozicija asteroidnega pasu in planetov v osončju

 

 

 

 

 

 


Gaspra


Ida, Dactyl


Mathilde


Eros

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


1 Ceres


Primerjava velikosti Lune, Zemlje in Ceresa (levo spodaj)

MALA TELESA OSONČJA

Poleg osmih planetov in devetdesetih lun ter neznanega število malih planetov obstaja v Osončju še na tisoče znanih asteroidov in kometov in še mnogo drugega materiala.

Asteroidi so čvrsta nebesna telesa, največkrat nepravilnih oblik in premerov do nekaj deset ali sto kilometrov. Delujejo kot gradbeni material za planet, ki ni nikoli nastal ali pa kot razbitine razdrobljenega planeta. Večina asteroidov kroži okoli Sonca med Marsom in Jupitrom v t.i. Asteroidnem pasu. So tudi takšni, ki so na večjih razdaljah (npr. 2060 Hiron, kroži izza Jupitra) ali pa so bližje Soncu kot Zemlja (Atena, Ikar, Hepaistos). Včasih jim pravimo planetoidi. Tega izraza ne smemo mešati z izrazom mali planeti. To so Pluton, Eris, Ceres, itd., ki zagotovo niso asteroidi.

Kometi so sestavljeni v glavnem iz ledu in prihajajo v ozkih eliptičnih ali hiperboličnih krožnicah izza Plutona. Ti preživijo večino časa v zunanjih predelih sončnega sistema in imajo zelo kratke prehode blizu Sonca. Razlika med asteroidi in kometi ni vedno nesporna, običajno so sestavljeni kometi iz hlapljivih snovi. Komete so včasih poimenovali tudi zvezde repatice.

Zelo majhna telesa, ki krožijo okoli Sonca, se imenujejo tudi meteoroidi, da bi jih ločili od večjih asteroidov. Ločiti jih moramo tudi od meteoritov, ki so na Zemljo padli asteroidi. Če takšno telo vstopi v Zemljino atmosfero, se segreje do razbeljenosti in vidna sled na nebu se imenuje meteor ali utrinek. Če kakšen kos vseeno prileti na površje, se imenuje meteorit. Navsezadnje tudi prostor med planeti ni prazen. Vsebuje velik del mikroskopskega prahu in plina ter tudi sevanja in magnetna polja.

ASTEROIDNI PAS
Na vrh strani

Prvega januarja 1801 je astronom Giuseppe Piazzi odkril objekt, za katerega je sprva mislil, da je nov komet. Toda po boljši določitvi njegove orbite, se je pokazalo, da ne gre za komet, ampak za majhen planet. Piazzi ga je imenoval Ceres. V naslednjih nekaj letih so odkrili še tri majhna telesa (Palas, Vesta in Juno). Do konca 19. stoletja jih je bilo poznanih že nekaj sto. Do sedaj je bilo odkritih več deset tisoč asteroidov. Več tisoč jih odkrijejo vsako leto. Ocenjujejo, da jih je več sto tisoč, a so premajhni, da bi jih videli z Zemlje. Vsi ležijo v področju med Marsom in Jupitrom v Asteroidnem pasu. 26 znanih asteroidov je večjih od 200 km. Popis največjih je že skoraj končan. Verjetno poznamo 99% asteroidov, ki imajo premer večji od 100 km. Tistih s premerom od 10 do 100 km smo katalogizirali okoli polovico. Žal pa vemo o najmanjših zelo malo. Menijo, da obstaja celo milijon asteroidov s premerom do 1 km. Skupna masa vseh asteroidov je manjša od mase Lune.

Največji asteroidi so 2 Palas, 4 Vesta in 10 Hygiea, ki imajo v premeru med 400 in 525 km. Vsi ostali poznani asteroidi imajo manj kot 340 km v premeru. Nekaj polemik je glede klasifikacije asteroidov, kometov in lun. Obstaja nekaj planetarnih satelitov, ki so verjetno ujeti asteroidi. Marsovi majhni luni Deimos in Fobos, Jupitrovih zunanjih osem lun, Saturnova najbolj zunanja luna Feba in nekatere na novo odkrite lune Saturna, Urana in Neptuna so bolj podobne asteroidom kot lunam. Asteroidi se delijo na več tipov na podlagi njihovih spektrov, ki določa njihovo kemično sestavo in albeda (navidezne svetilnosti). Malo je podatkov o njihovih gostotah. Zanimivo je, da gostota Mathilde ni veliko večja od vode, kar kaže, da ni trdno telo, ampak skupek razbitin.

Asteroidi so tudi kategorizirani po njihovem položaju v Sončevem sisteme:

  • Glavni pas: nahaja se med Marsom in Jupitrom približno 2-4 AE od Sonca in se dalje delijo na podskupine: Hungarias, Flora, Phocaea, Koronis, Eos, Themis, Cybeles in Hildas (imenovani so po glavnem asteroidu v skupini).
  • Asteroidi blizu Zemlje: ti se Zemlji bolj približajo (Eros, Atene, Apollo, Amori)
  • Trojanci: so asteriodi, ki krožijo skupaj s planetom v njegovih Lagrangejevih točkah (60 stopinj prej je točka L4 in 60 stopinj zadaj je točka L5. Pri Jupitru je znanih nekaj sto takih asteroidov.Ocenjujejo, da jih je skupno več kot tisoč. Nenavadno je, da jih je v vodeči Lagrangevi točki (L4) precej več kot v sledeči (L5). Verjetno je nekaj majhnih asteroidov tudi v Lagrangejevih točkah Zemlje in Venere. 5261 Eureka je Marsov trojanec.
  • Kentavri: krožijo med drugimi planeti. Med Saturnom in Uranom kroži 2060 Hiron, 5335 Damoklej kroži med Marsom in Uranom. 5145 Pholus potuje od Saturna do izza Neptuna. Imajo nestabilne krožnice in so po sestavi bolj podobna kometom ali objektom Kuiperjevega pasu. Hiron je tako klasificiran kot komet.

Asteroid 4 Vesta so proučevali s HST. Je posebno zanimiv asteroid, kajti kaže, da je bil razločen v plasti kot terestrialni planeti. To nakazuje na nek notranji izvor toplote ob toploti zaradi razpada dolgoživih radioizotopov, ki bi bili sami nezadostni, da bi raztalili tako majhen objekt. Na Vesti je prav tako velikanska udarna globel in to tako globoka, da razkazuje plašč pod zunanjo skorjo Veste.

Slike štirih asteroidov na tej strani je posnela sonda NEAR, ki je potovala skozi asteroidni pas. Pri sliki asteroida Ida lahko na desni strani opazite majhno piko. To je Dactyl in je prvi doslej odkrit naravni satelit kakega asteroida. Dactyl je lunica Ide in je velik okoli 1,6 x 1,2 km ter nenavadno okrogel za tako majhno telo. Okoli Ide kroži na razdalji okoli 90 km.

1 CERES
Na vrh strani

Daleč največje nebesno telo v Asteroidnem pasu je 1 Ceres. V premeru ima 933 km in vsebuje okoli 33% skupne mase asteroidov. Najprej so ga klasificirali kot asteroida. A ko so izza Neptuna in Plutona odkrili številna okrogla nebesna telesa, je bila določena nova kvalifikacija okroglih nebesnih teles. Od leta 2006 naprej sodi Ceres v kategorijo malih planetov, skupaj s Plutonom in Erisom, malim planetom iz Kuiperjevega pasu. Leta 1901 ga je odkril Giuseppe Piazzi. Poimenovan je po rimski boginji rastja, žetve in materinske ljubezni.

Njegova orbita je precej okrogla in nagnjena za 10,6 stopinj glede na ekliptiko. Za obkroženje Sonca potrebuje 4,6 let. Njegova notranjost je skalnata, sledi zunanji plašč iz vodnega ledu in prahu. Ocenjujejo, da je ta plašč debel od 60 do 120 kilometrov. Volumen je okrog 200 milijonov kubičnih kilometrov, kar predstavlja večjo količino zamrznjene vode, kot je vse sladke vode na Zemlji. Morda ima celo zelo tanko atmosfero. Povprečna temperatura površja je -38 stopinj Celzija.

27.septembra 2007 je bila izstreljena sonda DAWN (Zora), ki se bo leta 2011 približala Vesti in leta 2015 Ceresu. Tukaj bi se naj utirila v krožnico med 700 in 1.300 km nad površjem malega planeta.

 
Na vrh strani

[kazalo strani]   [pretvorba enot]   [servisna stran]   [povezave]

 

Komentarje, pripombe in vse drugo pošljite na andrej@andros.si
Vse pravice pridržane. © 2005-2008, Andrej Ivanuša, Maribor. Zadnja sprememba na tej strani: 26.07.2010