OTROŠKA
IGRA
Otroci se pogosto igrajo igro "kje sem
jaz"? Odgovor je: na dvorišču, v naši ulici, v mestu, v Sloveniji, v
Evropi, na Zemlji, v Osončju, itd. In prav enostavno lahko nadaljujemo
to igro naprej: v Orionovem kraku, v galaksiji Mlečni cesti, v lokalni
grupi galaksij Strelec, v gruči Virgo, v Velikem atraktorju, v vesolju,
... Oglejmo si torej "igro" bolj podrobno.
|
SONČEVI SOSEDJE (razdalja 10 svetlobnih let)
Na vrh strani |
|
 |
|
Tabela najbližjih zvezd oddaljenih do
20 svetlobnih let (ly)
Iz slike vidimo, da je
poleg Sonca zvezda istega tipa le Alfa Kentavri (α Centauri). Od nas
je oddaljena 4,3 svetlobna leta, kar je 40,6 milijard kilometrov ali
271.750 AE. Najhitrejše plovilo človeških rok (sonda New Horizons) bi do
tja potrebovalo okrog 63.000 let.
|
|
razdalja 100 svetlobnih let
|
 |
|
razdalja 1000 svetlobnih
let
|
 |
|
V ORIONOVEM KRAKU (razdalja 10.000 svetlobnih let)
Na vrh strani
Naša galaksija ima obliko
diska. Iz okrogle sredice se v ravnini ekliptike razširajo posamezni
zvezdni kraki in dajejo galaksiji spiralno obliko. Mlečna cesta ima štiri glavne spiralne roke ali
krake. Kraki so v parih in izhajajo iz roba prečke. Iz ene strani izhajata
roki Strelec (Sagittarius) in
Kentaver (Centaurus). Ti dve imata še manjše
roke Scutum-Crux (Rimski križ-ščit) in
Norma. Z druge strani pa izhajata roki
Labod
(Cygnus) in Perzej (Perseus). Odcepljena Perzejeva roka se imenuje Orion
(Orion) in v njej se nahaja tudi Sonce. V krakih so zvezde bolj skupaj.
Tudi med kraki so zvezde, vendar so redkeje posejane. Število krakov ni
točno določeno in med astronomi še ni poenoteno njihovo število in
poimenovanje. Ker smo del galaksije, ne moremo videti prav njene podobe.
Zato o točnem izgledu lahko samo ugibamo na podlagi astronomskih
meritev.
|
 |
GALAKSIJA MLEČNA CESTA IN SPREMLJEVALCI
(razdalja 100.000 svetlobnih let)
Na vrh strani
Naša galaksija Mlečna cesta je
članica Lokalne jate galaksij, ki obsega 44 večjih in manjših galaksij.
Galaksije zasedajo volumen vesolja, ki ima premer 10 milijonov
svetlobnih let. Glavni članici jate sta galaksija Andromeda (M31) in
naša galaksija Mlečna cesta. Obe sta spiralni galaksiji, Andromeda je
enkrat večja od naše galaksije. Tretji član je manjša galaksija
Triangulum (M33). Vsaka od teh galaksij ima tudi svoje satelitske ali
spremljevalne galaksije. Poleg tega pa je še nekaj manjših galaksij
različnih oblik, ki se ne združujejo v posebne skupine.
Gravitacijski valovi naše galaksije na
sebe vežejo nekaj manjših spremljevalnih galaksij. Najbližji
spremljevalec Mlečne ceste je pritlikava, eliptična galaksija
Sagittarius (Strelec). Sledijo Veliki Magellanov oblak, Mali Magellanov
oblak, pritlikave galaksije Ursa Minor (Mali medved), Draco, Carina,
Sextans, Sculptor in Fornax ter Leo I in Leo II.
Na podlagi analiz starosti zvezd v
zvezdnih sprimkih so izračunali starost Mlečne ceste. Ocenjujejo, da je
naša galaksija nastala pred 13.600±800 milijoni let. Fizika nastanka
galaksije še ni dokončno ugotovljena in nam ni znano na kakšen način se
je naša galaksija oblikovala.
|
 |
LOKALNA SKUPINA GALAKSIJ STRELEC (SAGITTARIUS)
(razdalja 1 milijon svetlobnih let)
Na vrh strani
Galaksijo Andromeda spremljajo
M32, M110, NGC 147 in NGC 185, majhne galaksije Andromeda I, I, II, III,
IV in V (morda so to samo zvezdni sprimki) ter pritlikavi galaksiji
Andromeda VI (imenovana Pegasus) in Andromeda VII (imenovana Cassiopeia).
Tretja pomembna galaksija je Triangulum
(M33). Ta ima spremljevalko pritlikavo galaksijo LGS 3. Triangulum bi
lahko bila tudi spremljajoča galaksija Andromede.
Ostale galaksije so razporejene po
opisanem prostoru in niso spremljevalne galaksije. Dve pritlikavi
galaksiji Antlia in Wolf-Lundmark-Melotte sta daleč stran od glavnih
jatnih skupin in plavata samostojno med gravitacijskima morjema naše
Lokalne jate in sosednje jate Maffei.
Skupine galaksij znotraj jate niso
stabilne. Opazovanja in meritve kažejo, da so te zelo dinamične in se
spreminjajo s časom. Kaže, da je bila jata Maffei nekoč del naše Lokalne
jate, a se je sedaj toliko oddaljila, da tvori lastno galaktično jato.
Sosednje lokalne jate, kot so jate Sculptor (ne zamenjati z galaksijo
Sculptor), M81 in M83 ter Maffei, vplivajo s svojimi gravitacijskimi
valovi na našo jato. A tudi Mlečna cesta vpliva na njih. Astronomi
menijo, da se bosta nekoč združili naša galaksija in Andromeda v veliko
eliptično galaksijo in bosta tako še bolj vplivali na sosednje jate.
Spodnja tabela prikazuje osnovne podatke o
galaksijah iz naše loklane skupine Strelec (Sagittarius). Premer in
oddaljenost sta podana v svetlobnih letih.
|
|
Galaksija |
Premer |
Oddaljenost |
Štev.zvezd |
|
01 |
Mlečna cesta
|
100.000 |
|
400 mlrd. |
|
02 |
Sagittarius (Strelec)
pritlikava, eliptična |
10.000 |
78.000 |
|
|
03 |
Veliki Magellanov oblak |
30.000 |
179.000 |
|
|
04 |
Mali Magellanov oblak
|
16.000 |
210.000 |
|
|
05 |
Ursa Minor (Mali medved)
pritlikava |
2.000 |
215.000 |
|
|
06 |
Sculptor pritlikava
|
3.000 |
260.000 |
|
|
07 |
Draco pritlikava |
3.000 |
270.000 |
|
|
08 |
Sextans pritlikava |
4.000 |
280.000 |
|
|
09 |
Carina pritlikava |
2.000 |
330.000 |
|
|
10 |
Fornax pritlikava |
6.000 |
450.000 |
|
|
11 |
Leo II |
3.000 |
670.000 |
|
|
12 |
Leo I |
3.000 |
820.000 |
|
|
13 |
Phoenix pritlikava |
2.000 |
1.450.000 |
|
|
14 |
NGC 6822 (Barnardova
galaksija) |
8.000 |
1.600.000 |
|
|
15 |
Andromeda II
|
2.000 |
1.700.000 |
|
|
16 |
NGC 185 |
8.000 |
2.000.000 |
|
|
17 |
Leo III (Leo A)
|
4.000 |
2.250.000 |
|
|
18 |
Andromeda VII
|
2.000 |
2.250.000 |
|
|
19 |
IC 1613 |
10.000 |
2.300.000 |
|
|
20 |
NGC 147 |
10.000 |
2.350.000 |
|
|
21 |
Andromeda III
|
3.000 |
2.500.000 |
|
|
22 |
Cetus pritlikava |
3.000 |
2.550.000 |
|
|
23 |
Andromeda VI
|
3.000 |
2.550.000 |
|
|
24 |
Aquarius (Vodnar) pritlikava
|
|
2.600.000 |
|
|
25 |
M32 |
8.000 |
2.600.000 |
|
|
26 |
Andromeda I
|
2.000 |
2.600.000 |
|
|
27 |
Andromeda V
|
|
2.650.000 |
|
|
28 |
LGS 3 (Pisces pritlikava)
|
2.000 |
2.650.000 |
|
|
29 |
Andromeda (M31)
|
140.000 |
2.650.000 |
450 mlrd. |
|
30 |
M110 (NGC 205)
|
15,000 |
2.650.000 |
|
|
31 |
IC 10 |
8,000 |
2.700.000 |
|
|
32 |
Triangulum (M33)
|
55,000 |
2.850.000 |
40 mlrd. |
|
33 |
Tucana pritlikava
|
2,000 |
2.850.000 |
|
|
34 |
Wolf-Lundmark-Mellote
|
10,000 |
3.000.000 |
|
|
35 |
Pegasus pritlikava |
2,000 |
3.100.000 |
|
|
36 |
Sagittarius A, pritlikava,
nepravilna |
3,000 |
3.450.000 |
|
|
37 |
Antlia pritlikava |
3,000 |
4.000.000 |
|
|
38 |
NGC 3109 |
25,000 |
4.100.000 |
|
|
39 |
UGC-A92 |
3,000 |
4.200.000 |
|
|
40 |
UKS 2323-326
|
3,000 |
4.300.000 |
|
|
41 |
Sextans B |
8,000 |
4.400.000 |
|
|
42 |
Sextans A |
10,000 |
4.700.000 |
|
|
43 |
IC 5152 |
8,000 |
5.200.000 |
|
|
44 |
GR 8 |
2,000 |
5.200.000 |
|
|
 |
|
GRUČA DEVICA (CLUSTER VIRGO) (razdalja 10 milijonov svetlobnih let)
Na vrh strani
Jate galaksij se združujejo v
sprimke galaksij ali galaktične klusterje. Naš se imenuje Lokalni ali
Virgo superkluster. Je sploščen in meri 200 milijonov svetlobnih let.
Vsebuje preko 100 skupin in jat galaksij. Vse se zbirajo okoli
velikanske kroglaste galaksije Virgo s svojimi spremljevalkami.
Supersprimki se združujejo še naprej v hipersprimke. Ti pa tvorijo
Veliki zid, ki je menda največja struktura znotraj vesolja. Ocenjujejo,
da je gravitacijski center Velikega zidu, ki ga imenujejo Veliki
privlačevalec (atraktor) 200 milijonov let vstran in meri 500 milijonov
svetlobnih let v dolžino, 300 milijonov svetlobnih let v širino in je
visok 15 milijonov svetlobnih let. Leta 1989 sta ga odkrila Margaret
Geller in John Huchra, ko sta raziskovala rdeči pomik galaksij.
|
 |
|
razdalja 10 milijonov svetlobnih let
|
 |
|
razdalja 1 milijarda svetlobnih let
|
 |
|
razdalja 18 milijard svetlobnih let -
VESOLJE v celoti
|
|
