ROJSTVO ZVEZD IN NJIHOVO ŽIVLJENJE
KLASIFIKACIJA ZVEZD
SEZNAM NAJBLIŽJIH ZVEZD (do 20 svetlobnih let)
SIRIUS (PASJA ZVEZDA) (v pripravi)
 

ROJSTVO ZVEZD IN NJIHOVO ŽIVLJENJE

Kozmologi menijo, da se je vesolje začelo pred 15 milijardami let z veliko eksplozijo imenovano Big bang. Rezultat te eksplozije so bili velikanski hitro razširjajoči se oblaki iz dveh najlažjih elementov vodika in helija. Takrat naj bi ne bilo nobenih drugih elementov.

Tam, kjer so bili majhni vozli, ki so vsebovali nekaj višje koncetracije plina, so se pričele oblikovati prve zvezde. Njihova gravitacijska privlačnost je bila večja od okoliškega prostora in je zato privlačevala vse več delcev iz okolice. Z njihovo rastjo se je gravitacijska privlačnost spet povečala in njihova masa je vedno bolj naraščala. Ko so telesa iz vodika in helija postala dovolj velika in jedra atomov dovolj blizu, se je prižgala termonuklearna reakcija, zlivanje jeder vodika v jedra helija. Zasijala je prva zvezda.

Od leve proti desni: Eagle nebula, Lagoon nebula, Orion nebula (nebule=meglenica). Te tri slike prikazujejo dele
naše galaksije Mlečne ceste, ki so sestavljeni iz velikanskih oblakov prahu, materiala iz katerega nastajajo
nove zvezde. Vse tri meglenice kažejo prisotnost težkih elementov, velikanske oblake prahu in strukture, ki kažejo
na to, da so to na novo oblikovane protozvezde, zametki pravih zvezd.

Pri zlivanju jeder se tvori tudi toplotna energija, ki zaustavi gravitacijsko stiskanje zvezde. Obseg zvezde se stabilizira. Zvezda ostane v ravnotežju med gravitacijo in notranjim energetskim pritiskom. Rojstvo zvezde je izredno dramatično dejanje, ki ga lahko opazujemo znotraj naše galaksije, kakor tudi v nekaterih sosednjih. Po umiritvi ob rojstvu, se zvezda umiri in prične svoje življenje znotraj galaksije zvezd. Ob zlivanju vodika v helij pri termonuklearni reakciji nastaja še nekaj drugih, težjih elementov.

Ko se porabi ves vodik, ki ga zvezda spremeni pretežno v helij, popusti notranji energetski pritisk in gravitacija prične zvezdo neusmiljeno stiskati. Zunanji plašč zvezde ne more več prenesti gravitacijskih pritiskov in se zruši proti sredini zvezde. Kaj se pri tem zgodi, je odvisno od mase zvezde. V nekaterih primerih se spremeni v belega pritlikavca. To je zvezda velikosti planeta, ki je izredno gosta, saj vsebuje skoraj vso svojo prejšnjo maso na zelo majhnem prostoru. Zvezde z večjo maso, vsaj dvakrat večjo od našega Sonca, pa imajo drugačno usodo. Ko zunanji plašč gravitacija zlomi, se ta sesede s strašno hitrostjo. Notranji pritisk zvezde izredno naraste, dvigne se neverjetna toplota in povzroči eksplozijo zvezde. Tako zvezdo imenujemo supernova. Ob tem se izoblikujejo tudi najtežji elementi in večina zvezdne mase se razleti v vesolje. Prostor med zvezdami se napolni z zvezdnim prahom, ki vsebuje mnoge težke elemente. A iz preostalih oblakov vodika in helija ter iz novega zvezdnega prahu se spet tvorijo nove zvezde. Ta ciklus se ponavlja kar naprej in naprej, kar kažejo slike na vrhu te strani. V naši galaksiji prav zdaj iz meglenic nastajajo nove zvezde.
 

Gliese 229B	Vse zvezde v naši galaksiji in v vseh drugih galaksijah uporabljajo proces zlivanja jeder, da proizvajajo energijo, svetlobo in toploto. Začetni material, ki ga je zvezda nabrala iz meglenice in ki določa njeno maso, je zelo pomemben, saj določa usodo zvezde. Pove nam kakšne vrste bo zvezda in kako dolgo bo živela. Kakšna bo njena površinska temperatura in kakšno žarčenje bo sevala, v kakšnem spektru in kakšno bo njeno elektromagnetno polje. S svojo energijo razsvetljuje okoliški prostor, pline in prah. Včasih pa celo planete, ki orbitirajo okoli nje. GLIESE 229B Slika na levi prikazuje najmanjšo zvezdo, ki je bila kadarkoli opazovana. Imenuje se rjavi pritlikavec Gliese 229B. Na sliki je vidna na desni strani kot majhna pika. Na levi je hladna rdeča zvezda Gliese 229 okrog katere priklivka kroži kot kakšen planet. Ali je res zvezda? Njena masa je na meji teoretične možnosti, da zadostuje za vžig zvezde. Ima le 8% mase Sonca in je 20-50 krat tako velika kakor Jupiter. A kljub temu je pretopla, da bi jo lahko imeli za planet in preveč temna, da bi lahko bila zvezda. Je vsaj 100.000 krat manj svetla od našega Sonca. Ker pa ima tudi atmosfero, je to bolj gigantski plinasti planet kakor zvezda. ALPHA ORIONIS — BETELGUESE Betelgeuse je rdeča izredno velika zvezda, imenovana supergigant. Najdemo jo v ozvezdju lovca Oriona, v njegovi rami. Zvezda je tako velika, da bi prekrivala naše Osončje izza orbite Jupitra, če bi jo preselili sem. HST je ugotovil, da ima zvezda tudi neke vrste atmosfero. Na delu površine ima izredno svetlo piko v velikosti 10-kratnega premera Zemlje. Pika je vsaj za 2000 K toplejša od preostalega površja zvezde. ETA CARINAE Velikanski, valoviti par plinov in prašnih oblakov je zajet v okolici neverjetno masivne zvezda Eta Carinae. Menijo, da je zvezda 100-krat masivnejša od našega Sonca in je mogoče ena izmed najmasivnejših zvezd v naši galaksiji. Oddaja 5 milijon-krat več energije kot naše Sonce. Eta Carinae je zasvetila kot supernova pred 150 leti, a očitno ji je uspelo nekako preživeti eksplozijo zunanjega ovoja. Eksplozija je oblikovala dve polarni polobli in velik in tanek ekvatorialni oblak. Vsi trije prašni elementi se gibljejo stran od zvezde s hitrostjo 2,4 milijona kilometrov na uro. IC 418 — SPIROGRAPH NEBULA Ta objekt sveti kot kakšen brušen dragulj. Leži kakšnih 2.000 svetlobnih let od Zemlje v smeri konstelacije Lepus. Prikazuje končno stopnjo objekta podobnega našemu Soncu. Zvezda v sredini je bila rdeči gigant pred nekaj tisoč leti. A potem je izvrgla zunanji ovoj v vesolje. Ta je oblikoval nebulo, kroglasto meglenico. Zvezdni ostanek v sredini je le vroče jedro rdečega giganta. Čez nekaj tisoč let, se bo nebula počasi razpustila v okoliškem vesolju. Zvezda v jedru se bo ohladila in obstajala kot bela pritlikavka še nekaj milijard let.
Alpha Orionis - Betelguese
Eta Carinae
IC 418 - Spirograph nebula

Zvezde dobijo oznako iz črke in številke na osnovi narave svojih spektralnih črt, ki približno povejo površinsko temperaturo. Razredi so: O, B, A, F, G, K in M. Zvezde tipa O so najbolj vroče, tipa M najhladnejše. Številke so podrazredi teh razredov. Razredi so nenavadno označeni zato, ker so bili določeni precej prej, preden smo razumeli njihovo povezavo s temperaturo. Zvezde O in B so redke, a zelo svetle. M zvezde so pogoste, a šibke. Sonce je zvezda tipa G2.
 

Tip	Barva	Temperatura površja °K	Glavne značilnosti
W	modra	> 50,000	Redke zvezde z zelo vročo temperaturo površja
O	modra	> 25,000	Vidne le posamezne črte ioniziranega helija v spektralni analizi. Močan ultravijolični kontinuum.
B	modra	11,000 - 25,000	Nevtralne helijske črte v absorpciji.
A	bela	7,500 - 11,000	Vodikove črte najmočnejše pri tipu A0, potem upadajo.
F	bela do rumena	6,000 - 7,500	Pojavijo se kovinske črte.
G	rumena	5,000 - 6,000	Spektrum podoben našemu soncu. Absorpcijske črte nevtralnih kovinskih atomov in ionov (na primer. Enkrat ionizirani kalcij) rastejo in se krepijo.
K	oranžna do rdeča	3,500 - 5,000	Kovinske črte prevladujejo. Slab modri kontinuum.
M	rdeča	< 3,500	Opazne molekularne vezi titanovega oksida.

Hertzsprung-Russell diagram prikazuje klasifikacijo zvezd glede na njihovo površinsko temperaturo in relativno velikost glede na Sonce (klikni za povečavo). Relativne velikosti zvez in barva svetlobe v primerjavi z našim Soncem in planetom Jupiter.

Na osnovi podatkov, ki so jih astronomi pridobili o lastnostih posameznih zvezd, so poiskusili vse znane zvezde klasificirati. Najbolj znan je Hertzsprung-Russell diagram. V njem so zvezde urejene po relativni velikosti glede na Sonce in po tem, kolikšna je njihova površinska temperatura. Ta jim daje tudi značilno barvo. Zvezde z zelo visoko temperaturo so bele, tiste z nizko pa rdečkaste. V njem so bele pritlikavke, ki so dejansko ostanki zvezd, ki so se sesule same vase. Ni pa rjavih pritlikavk, ki so posebne vrste zvezd, pravzaprav so vmesni člen med velikimi plinastimi planeti in pravimi zvezdami. Posebnost so še rdeče orjakinje, ki so nekajkrat večje od našega sonca, vendar imajo nizko temperaturo površja. MLADE ZVEZDE (PROTOZVEZDE) Iz velikanskega oblaka prahu in plinov, ki ga sestavlja pretežno vodik, se zaradi medsebojnega gravitacijskega vpliva in pritiska delcev prahu tvorijo rotirajoče plinske globule ali plinske krogle. Seveda ima globula nekajkrat večji premer kot ga ima potem mlada zvezda. Proces stiskanja ali kolapsiranja globule traja od 10.000 do 1.000.000 let. Stiskanje kroglaste sredice se nadaljuje toliko časa, da se zgosti in v njej se pričnejo termonuklearne reakcija zlivanja vodikovih atomov v helij. Nastane mlada zvezda ali protozvezda. Je zelo nestabilna, saj še vsrkava material iz okolice in njena svetloba je neenakomerna, pojavijo se občasni izbruhi in eksplozije. Čez nekaj časa se tvorjenje zvezde umiri. V tem času se oblikujejo tudi planeti okrog zvezde. Čas od vžiga protozvezde do končanja dobe tvorjenja je okrog 50 milijonov let. Nova zvezda ustvari ravnotežje med gravitacijsko silo in silo radiacije. Mlada zvezda na začetku občasno ustvarja brizge radiacije, ki zagrejejo okoliško materijo, da sveti. Vlakna radiacijskih brizgov so lahko trilijone kilometrov dolga in potujejo s hitrostjo 300.000 km na uro. Ustvarjajo jih močna magnetna polja v sami zvezdi. Čim večja je neka zvezda, tem hitreje dogori in njeno gorenje je bolj neenakomerno.

Prikazana je zvezdna mapa znanih zvezd v razdalji 20 svetlobnih let (6,3 parseke, 1.264.780 AE)) od našega Sonca. V tem izseku Vesolja je 83 zvezdnih sistemov s 109 zvezdami in 8 rjavimi pritlikavkami. Kakor naše Sonce, so tudi te zvezde del Orionovega kraka naše galaksije.

Klasifikacijska razporeditev zvezd v krogu 20 svetlobnih let (ly) (glej klasifikacija zvezd)
2	Tip A
1	Tip F
6	Tip G
16	Tip K
79	Tip M
1	Tip L - rjava pritlikavka
6	Tip T - rjava pritlikavka
6	bela pritlikavka

Seznam zvezd je narejen na podlagi podatkov, ki so bili dosegljivi do leta 2006. Večina podatkov je povzetih iz kataloga Hipparcos (Hipparcos Catalogue) in iz Tretjega seznama najbližjih zvezd kataloga Gliese (3rd Gliese Catalogue of Nearby Stars). Samo najbližje in najsvetlejše zvezde imajo točno določena imena. Ostale so označene s številkami. Seznam je narejen z najbolj pogostimi imeni zvezd. Nekatere najdemo v zvezdnih sistemih, ki ga sestavlja par zvezd, pa tudi trojček ali četverček. Te zvezde so označene še z A, B, C in D.
 

Ime zvezde	Tip	Oddaljenost (ly)	Gliese katalog	Drugo ime	Opomba
Sonce	G2	0,00	***	Sol
Proxima Centauri C	M5.5	4,22	G1 551
Alpha Centauri A	G2	4,40	G1 559 A	Rigil Centaurus
Alpha Centauri B	K0	4,40	G1 559 B
Barnard's Star	M5	5,94	G1 699
Wolf 359	M6	7,80	G1 406
Lalande 21185	M2	8,31	G1 411
Sirius A	A1	8,60	G1 244 A	Alfa Canis Majoris Pasja zvezda (Dog star)
Sirius B	DA2	8,60	G1 244 B		bela pritlikavka
L 726-8 A	M5.5	8,73	G1 65 A
L 726-8 B	M5.5	8,73	G1 65 B
Ross 154	M4.5	9,69	G1 729
Ross 248	M6	10,33	G1 905
Epsilon Eridani	K2	10,50	G1 144		ima planet
Lacaille 9352	M2	10,73	G1 887
Ross 128	M4.5	10,89	G1 447
L 789-6 A	M5.5	11,08	G1 866 A
L 789-6 B	M5	11,08	G1 866 B
L 789-6 C	M7	11,08	G1 866 C
Procyon A	F5	11,41	G1 280 A	Alfa Canis Minoris
Procyon B	DA	11,41	G1 280 B		bela pritlikavka
61 Cygni A	K5	11,41	G1 820 A
61 Cygni B	K7	11,41	G1 820 B
Struve 2398 A	M4	11,60	G1 725 A
Struve 2398 B	M5	11,60	G1 725 B
Groombridge 34 A	M2	11,64	G1 15 A
Groombridge 34 B	M6	11,64	G1 15 B
G51-15	M6.5	11,83	GJ 1111
Epsilon Indi A	K4	11,83	G1 845 A
Epsilon Indi B	T1	11,83	G1 845 B		rjava pritlikavka
Epsilon Indi C	T6	11,83	G1 845 C		rjava pritlikavka
Tau Ceti	G8	11,90	G1 71
L 372-58	M5.5	12,06	GJ 1061	LHS 1565
L 725-32	M5	12,12	G1 54.1
Luyten's Star	M3.5	12,39	G1 273
SO 0253+1652	M6.5	12,59	***	SO025300.5+165258
Kapteyn's Star	M1	12,78	G1 191
SCR 1845-6357 A	M8.5	12,84	***
SCR 1845-6357 B	T5.5	12,84	***		rjava pritlikavka
Lacaille 8760 21	M0	12,87	G1 825
Kruger 60 A	M3	13,07	G1 860 A
Kruger 60 B	M6	13,07	G1 860 B
DENIS 1048-39	M9	13,17	***
Ross 614 A	M4.5	13,43	G1 234 A
Ross 614 B	M7	13,43	G1 234 B
Wolf 1061	M3.5	13,91	G1 628
Wolf 424 A	M5.5	14,05	G1 473 A
Wolf 424 B	M7	14,05	G1 473 B
CD-37 15492	M4	14,22	G1 1
van Maanen's Star	DZ7	14,37	G1 35	Wolf 28	bela pritlikavka
L 1159-16	M8	14,57	G1 83.1
L 143-23	M5.5	14,60	GJ 3618	LHS 288
LP 731-58	M6.5	14,76	GJ 3622	LHS 298
BD+68 946	M3.5	14,77	G1 587
CD-46 11540	M3	14,80	G1 574
L 145-141 40	DQ6	15,07	G1 440		bela pritlikavka
G158-27	M5.5	15,33	GJ 1002
Ross 780	M5	15,34	G1 876		ima tri planete
G208-44 A	M5.5	15,39	GJ 1245 A
G208-44 B	M6	15,39	GJ 1245 B
G208-44 C	M8	15,39	GJ 1245 C
Lalande 21258 A	M2	15,76	G1 412 A
Lalande 21258 B	M6	15,76	G1 412 B
Groombridge 1618	K7	15,89	G1 380
DENIS 0255-47	L8	16,00	***		rjava pritlikavka
BD+20 2465	M4.5	16,00	G1 388
L 354-89	M1	16,10	G1 832
LP 944-20	M9	16,19	***
CD-44 11909	M3.5	16,45	G1 582
Omicron² Eridani A	K1	16,45	G1 155 A	40 Eridani
Omicron² Eridani B	DA4	16,45	G1 155 B		bela pritlikavka
Omicron² Eridani C	M4.5	16,45	G1 155 C
BD+43 4305	M4.5	16,47	G1 873
70 Ophiuchi A	K0	16,59	G1 702 A
70 Ophiuchi B	K5	16,59	G1 702 B
Altair	A7	16,77	G1 768	Alpha Aquilae
G9-38 A	M5.5	17,05	GJ 1116 A	LHS 2076
G9-38 B	M5.5	17,05	GJ 1116 B	LHS 2077
L 722-22 A	M4	17,30	GJ 1005 A
L 722-22 B	M6	17,30	GJ 1005 B
G99-49	M4	17,51	GJ 3379	LTT 17897
G254-29	M4	17,59	G1 445
Lalande 25372	M4	17,71	G1 526	Wolf 498
LP 656-38	M3.5	17,85	GJ 3323	LHS 1723
LP 816-60	M5	17,91	***
Stein 2051 A A	M4	17,98	G1 169.1 A
Stein 2051 B	DC5	17,98	G1 169.1 B		bela pritlikavka
Wolf 294	M4	17,99	G1 251
2MASS 1835+32	M8.5	18,48	***
Wolf 1453	M1.5	18,56	G1 205
2MASS 0415-09	T8.5	18,71	***		rjava pritlikavka
Sigma Draconis	K0	18,81	G1 764
L 668-21 A	M1	18,83	G1 229 A
L 668-21 B	T6	18,83	G1 229 B		rjava pritlikavka
Ross 47	M4	18,88	G1 213
L 205-128	M3.5	18,95	G1 693
Wolf 1055 A	M3.5	19,16	G1 752 A	Ross 652
Wolf 1055 B	M8	19,16	G1 752 B
L 674-15	M4	19,20	G1 300
Lalande 27173 A	K5	19,26	G1 570 A
Lalande 27173 B	M1	19,26	G1 570 B
Lalande 27173 C	M3	19,26	G1 570 C
Lalande 27173 D	T8	19,26	G1 570 D		rjava pritlikavka
L 347-14	M4.5	19,30	G1 754
Ross 882	M4.5	19,35	G1 285
CD-40 9712	M3	19,35	G1 588
Eta Cassiopeiae A	G0	19,42	G1 34 A	Wolf 48
Eta Cassiopeiae B	K7	19,42	G1 34 B
Lalande 46650	M2	19,47	G1 908
36 Ophiuchi A	K1	19,52	G1 553 A
36 Ophiuchi B	K1	19,52	G1 553 B
36 Ophiuchi C	K5	19,52	G1 554
CD-36 13940 A	K3	19,74	G1 783 A	HR 7703
CD-36 13940 B	M3.5	19,74	G1 783 B
82 Eridani	G5	19,77	G1 139
Delta Pavonis	G5	19,92	G1 780
Wolf 1481	M3	19,95	G1 551

Iz seznama je razvidno, da je v oddaljenosti 20 svetlobnih let le 5 zvezd, ki so v istem klasifikacijskem razredu G kot naše sonce.
 

Ime zvezde	Tip	Oddaljenost (ly)	Gliese katalog	Drugo ime	Opomba
Sonce	G2	0,00	***	Sol
Alpha Centauri A	G2	4,40	G1 559 A	Rigil Centaurus
Tau Ceti	G8	11,90	G1 71
Eta Cassiopeiae A	G0	19,42	G1 34 A	Wolf 48
82 Eridani	G5	19,77	G1 139
Delta Pavonis	G5	19,92	G1 780

 

Primerjava velikosti in barva svetlobe Sonce in sistema treh zvezd Alfa in Beta Kentavra ter Proksime Kentavra. Razdalja od Sonca: 4,40 svetlobnih let (ly) ali 278.000 AE Najhitrejše izdelano plovilo bi do tja potovalo: 63.000 let	ALFA KENTAVRA IN SOPOTNICI Z golim očesom se tri zvezde vidijo kot ena in ta skupna točka ima ime Rigil Kentavra. Zvezde so del ozvezdja Kentavra, ki je viden na južni zemeljski polobli. Služijo tudi kot orientacijska točka za iskanje Južnega križa. S severne hemisfere niso nikoli vidne. Alfa Kentavra je največja zvezda. Je nekaj večja in svetlejša od Sonca. Okrog nje kroži druga zvezda Beta Kentavra, ki je manjša in temnejša od Sonca. Njena orbita je eliptična (e=0,52). Najmanjša razdalja je 11,2 AE, kar je nekako razdalja med Soncem in Saturnom. Najbolj oddaljena točka elipse je na 35,6 AE, kar je razdalja med Soncem in Plutonom. Beta potrebuje za eno obkroženje Alfe okrog 80 let. Starost teh zvezd je podobna starosti našega Sonca in je od 5 do 6 milijard let. Okrog njiju kroži še Proksima, rdeča pritlikava zvezda, na razdalji 13.000 AE. Dvojni zvezdni sistem je lahko eden izmed fokusov elipse. V tem primeru Proksima za eno obkroženje potrebuje pol milijona let. Lahko pa ima samo hiperbolično orbito in bo zapustila sistem v naslednjih milijonih let. Znanstveniki menijo, da je dvojni sistem brez planetov. V kolikor pa so, je največja verjetnost, da sta največ dva plinasta giganta. To je zaradi gravitacijskih vplivov obeh zvezd ob tvorjenju osončja. Stabilnost obeh zvezd in njuna svetloba pa v vsakem primeru omogočata nastanek področja življenja (habitabilnost, naselitvenost), Alfa Kentavra na 1,25 AE in Beta Kentavra na 0,71 AE.
Primerjava velikosti in barva svetlobe Sonce in Tau Ceti. Razdalja od Sonca: 11,90 svetlobnih let (ly) ali 752.000 AE Najhitrejše izdelano plovilo bi do tja potovalo: 170.000 let	TAU CETI Tau Ceti je manjša zvezda od Sonca in jo najdemo v ozvezdju Cetus. Od Sonca je oddaljena 12 svetlobnih let. Je "kovinsko slaba" zvezda, kar daje slutiti, da okrog nje krožijo kamnati planeti. Vendar pa opazovanja kažejo, da je v njenem disku 10x več prahu in drobirja kot v disku našega Sonca. Zvezda je stabilna in enakomerno sveti. V programu SETI (iskanje izvenzemljskih civilizacij) je bila podrobno proučevana, a niso bili dobljeni nobeni rezultati. Podrobna opazovanja tudi ne kažejo, da bi okrog zvezde krožil kakšen plinasti gigant, kakor je naš Jupiter. Področje življenja pri tej zvezdi je na 0,85 AE.
Razdalja od Sonca: 19,50 svetlobnih let (ly) ali 1.226.000 AE Najhitrejše izdelano plovilo bi do tja potovalo: 277.000 let	ETA CASSIOPEIAE A Od nas je oddaljena 19,4 ly v ozvedju Cassiopeia. To je dvojni zvezdni sistem. Primarna zvezda je rumena pritlikava zvezda (spektralni razred Sonca) in je podobno velika kot naše Sonce. Okrog nje kroži manjša, hladnejša in manj svetla oranžna zvezda na povprečni razdalji 71 AE, pri tem pa je orbita precej ekscentrična. V dvojnih zvezdnih sistemih je majhna verjetnost za nastanek kamnatih planetov, obstaja pa možnost, da v sistemu kroži še kakšen plinasti planet.
Razdalja od Sonca: 19,50 svetlobnih let (ly) ali 1.250.000 AE Najhitrejše izdelano plovilo bi do tja potovalo: 282.000 let	82 ERIDANI Je del ozvezdja Eridanus in je okrog 20 ly oddaljena od nas. Je zvezda tipa G5, kar pomeni, da je pol manj bleščeča in manjša zvezda od našega Sonca. Je mnogo starejša zvezda (Tip II) in ocenjujejo, da je bila oblikovana ob začetku oblikovanja naše Galaksije. V knjigi Habitable Planets for Man (Nastanljivi planeti za človeštvo) je Stephen Dole dal tej zvezdi najvišjo verjetnost za naseljivost: 5,70%.
Razdalja od Sonca: 19,50 svetlobnih let (ly) ali 1.259.000 AE Najhitrejše izdelano plovilo bi do tja potovalo: 284.000 let	DELTA PAVONIS Nahaja se v ozvezdju Pavo. Opazovanja nakazujejo, da je ta zvezda dosegla točko, ko je pretvorila ves vodik v helij. S tem se iz rumene pritlikavke spreminja v rdečo velikanko. Doslej še niso bili odkriti planeti v njeni orbiti. Galaktična orbita zvezde je podobna orbiti našega Sonca.

V pripravi!

[kazalo strani]   [pretvorba enot]   [servisna stran]   [povezave]