NEPTUN
NEPTUNE

Temno modri planet poimenovan po grškem bogu morja. Velik in skrivnosten planet, ki ga šele odkrivamo.

OPIS PLANETA
OPIS NJEGOVIH LUN

OPIS PLANETA
Neptun je osmi planet od Sonca in četrti največji po premeru. Neptun je manjši po premeru kot Uran, vendar je od njega masivnejši. Po odkritju Urana so opazili, da se Uran ne giblje v skladu z Newtonovimi zakoni. Zato so predvidevali, da mora biti še kakšen planet, ki moti Uranovo orbito. Neptun sta prva opazovala Galle in d'Arrest 23. septembra 1846 in to zelo blizu položaja, ki sta jih napovedala Adams in Le Verrier na podlagi preračunov krožnic Jupitra, Saturna in Urana. Med Angleži in Francozi je nastal mednarodni spor zaradi pravice poimenovanja planeta. Kasnejša opazovanja so pokazala, da se izračuni Adamsa in Le Verrierja močno razlikujejo od dejanske orbite Neptuna. Če bi iskali planet nekaj let kasneje, bi ga zgrešili. Neptun je obiskala avgusta 1989 sonda Voyager 2 in kar vemo Neptunu prihaja iz tega vira. Nova znanja pa prihajajo s pomočjo HST. Ker ima Pluton zelo ekscentrično orbito, ki ga vodi znotraj Neptunovie orbite, je Neptun včasih kar nekaj let najbolj oddaljen planet od Sonca. Možno je, da se v Kuiperjevem oblaku skriva še kakšen bolj oddaljen planet.

Zgradba Neptuna je verjetno precej podobna zgradbi Urana. Sestavljen je iz različnih vrst ledu in kamnin z okoli 15% vodika in nekaj helija. Neptun ni plastovit in sloji bolj enakomerno prehajajo do manjšega jedra v velikosti zemljine mase iz kamnitega materiala. Njegova atmosfera je sestavljena iz vodika in helija, nekaj je tudi metana. Neptunova modra barva je posledica absorpcije rdeče barve, ki jo vsrka metan v atmosferi. Prisotna je še neka snov, ki daje oblakom bogat moder odtenek (kromofor). Kot tipičen plinast planet ima Neptun v atmosferi močne vetrove, ki so vezani na pasove v različnih širinah in ogromne viharje ali vrtince. Vetrovi na Neptunu so najhitrejši v Osončju, saj dosežejo hitrosti tudi 2000 km na uro. Kot Jupiter in Saturn ima tudi Neptun svoj notranji izvor toplotne energije. Neptun oddaja dvakrat več toplote kot jo prejema od Sonca. To je verjetno zaradi gravitacijskega stiskanja sredice.

Ob Voyagerjevem prihodu je bila najbolj znana Neptuna posebnost Velika temna pega na južni polobli. Velika je bila približno polovico Jupitrove Velike rdeče pege in je imela približen premer Zemlje. Vetrovi so jo nosili proti zahodu s hitrostjo 1100 km na uro. Tako kot Jupitrova pega je verjetno to tudi velik vrtinčasti vihar ali tornado. Opazovanja Neptuna s HST leta 1994 so pokazala, da je Velika temna pega izginila. Lahko, da se je preprosto razblinila ali pa je bila trenutno pod drugimi pojavi v atmosferi. Nekaj mesecev kasneje je HST odkril novo temno pego na Neptunovi severni polobli. To nakazuje, da se Neptunova atmosfera spreminja zelo hitro, mogoče zaradi majhnih sprememb temperature med vrhom in dnom oblakov.

Neptun ima tudi prstane. Opazovanja z Zemlje so pokazala le šibke loke namesto popolnih prstanov, toda slike Voyagerja 2 so pokazala, da ima Neptun cele prstane z kepami. Eden od prstanov ima skrivnostno zavito strukturo. Neptunovi prstani zelo temni (podobno kot pri Jupitru in Uranu). Neptunovo magnetno polje je tako kot Uranovo nenavadno orientirano in verjetno nastaja z gibanjem konduktivnega materiala (verjetno vode) v svojih srednjih plasteh.

Pregled neptunovih prstanov.

Pregled neptunovih lun

TRITON - Neptun I
Triton je sedmi in daleč največji od Neptunovih satelitov. Njegova orbita je retrogradna. Je edina velika luna, ki se vrti "nazaj". Druge lune z retrogradnimi orbitami so Jupitrove lune Ananke, Carme, Pasiphae in Sinope ter Saturnova Feba, ki pa imajo vse manj kot 1/10 premera Tritona. Triton ni mogel nastati iz prvotne solarne meglice in pri tem imeti obrnjeno orbito. Nastati je moral nekje drugje, verjetno v Kuiperjevem pasu. Kasneje ga je ujel Neptun verjetno po trčenju z drugim objektom. To tezo potrjuje nenavadna orbita Nereide in očitno razdeljena površina lune Triton, kar je videti tudi na sliki. Zaradi retrogradne orbite gravitacijski plimni vplivi med Neptunom in Tritonom odvajajo energijo luni in ji znižujejo orbito. Kaže, da bo Triton v daljni bodočnosti ob približanju Neptunu razpadel ali celo treščil na planet.

Nenavadna narava Tritonove orbite, podobnost osnovnih značilnosti med Plutonom in Tritonom in zelo ekscentrična narava Plutonove orbite, ki prečka Neptunovo, namigujejo na neke zgodovinske povezave med njimi. Kakšna povezava bi naj to bila, je za zdaj popolna uganka. Tritonova os rotacije je prav tako nenavadna, saj je nagnjena za 157 stopinj glede na Neptunovo rotacijsko os. Ta je spet nagnjena za 30 stopinj od ravnine Neptunove orbite. Gibanje planeta je nekako podobno Uranu, ki kaže svoja polarna in ekvatorialna področja izmenično proti Soncu. To verjetno povzroča radikalne sezonske spremembe medtem, ko se najprej eden nato pa drugi pol obračata proti sončni svetlobi.

Tritonova gostota (2,0) je nekoliko večja kot pri Saturnovih ledenih lunah (npr. Rea). Triton je verjetno sestavljen iz 25% vode, preostalo je kamnit material. Voyager 2 je našel na Tritonu atmosfero, čeprav je zelo redka (gostota okoli 0,01 milibara). Sestavljena je večinoma iz dušika in nekaj malega metana. Tanka plast meglic se razteza od 5 do 10 km visoko. Temperatura na površju Tritona je samo 34,5 K (-235 C), kar je tako hladno kot na Plutonu. Pri tej temperaturi zamrznejo tudi metan, dušik in ogljikov dioksid. Na površini je vidnih zelo malo kraterjev, površje je razmeroma mlado. Skoraj celotna južna polobla je pokrita z "ledeno kapo" zmrznjenega dušika in metana (desno). Celotno površje Tritona obsegajo zapleteni vzorci dolin in grebenov. Verjetno so posledica ciklov zamrzovanja in taljenja.

Najbolj zanimiva in popolnoma nepričakovana značilnost tega nenavadno zanimivega sveta so ledeni vulkani. Izbruhani material je verjetno tekoči dušik, prah ali pa metanove sestavine, ki izvirajo izpod površja. Ena od Voyagerjevih slik prikazuje steber izbruhanega materiala, ki se dviga 8 km visoko in razširja 140 km daleč (levo). Triton, Io in Venera so poleg Zemlje edina telesa v sončnem sistemu, ki so znana po svoji vulkanski aktivnosti v današnjem času. Zanimivo je tudi, da se v zunanjem delu sončnega sistema dogajajo precej drugačni vulkanski procesi. Izbruhi na Zemlji in Veneri so gnani z notranjo toploto, izbruhan je kamnit material. Izbruhi na jupitrovi luni Io so verjetno posledica plimnih vplivov Jupitra, izbruhan material je žveplo in njegove spojine. Tritonovi izbruhi so posledica sezonskih otoplitev zaradi Sonca, material je iz zelo hlapljivih snovi kot sta metan ali dušik.

[kazalo strani]   [pretvorba enot]   [servisna stran]   [povezave]