OSONČJE

GALAKSIJE
IN ZVEZDE

VESOLJE

ŽIVLJENJE

POTOVANJE

NA MARS

POJMOVNIK

KOMETI
COMETS
 








Prikaz nagiba ravnine kroženja Halleyevega kometa glede na ekliptiko

KOMETI

V nasprotju z ostaprašen rep: do 10 milijonov km dolg rep iz prašnih delcev porinjenih iz jedra zaradi pritiska uhajajočih plinov ob segrevanju kometa, ko se bliža Soncu. To je najbolj zanimiv del kometa, viden tudi s prostim očesom; limi malimi telesi v sončnem sistemu, so bili kometi poznani že v antiki. Obstajajo kitajski zapisi o Halleyevem kometu iz leta 240 pred našim štetjem. Slavni Bayeux Tapestry, ki obeležuje normansko osvajanje Anglije 1066, upodablja pojav Halleyevega kometa. Včasih so jih zamenjevali z zvezdami in jih poimenovali zvezde repatice.

Do leta 1995 je bilo katalogiziranih 878 kometov in njihove orbite so bile vsaj približno izračunane, od teh je vsaj 184 periodičnih kometov (orbitalne periode so pod 200 let). Nekateri od preostalih so verjetno tudi periodični, toda njihove orbite še niso bile dovolj dobro izračunane, da bi to zagotovo vedeli.

Kometi se včasih imenujejo umazane snežene kepe ali ledene krogle blata. So mešanica različnih vrst ledu, tudi vodnega, kot iz zmrznjenih plinov in prahu, ki iz nekakšnega razloga ni bil "vgrajen" v planete ob nastanku sončnega sistema. To jih uvršča med zelo pomembne primerke iz zgodnje zgodovine sončnega sistema.

Ko so blizu Sonca in so aktivni, imajo kometi nekaj različnih delov:

  • jedro: precej trdno in stabilno, večinoma led in plin z manjšim deležem prahu in trdnih delcev;
  • koma: gost oblak vode, ogljikovega dioksida in drugih nevtralnih plinov, ki so sublimirali ali izpareli iz jedra;
  • vodikov oblak: zelo redka ovojnica nevtralnega vodika s premerom več milijonov kilometrov;
  • prašen rep: do 10 milijonov km dolg rep iz prašnih delcev porinjenih iz jedra zaradi pritiska uhajajočih plinov ob segrevanju kometa, ko se bliža Soncu. To je najbolj zanimiv del kometa, viden tudi s prostim očesom;
  • ionski rep: nekaj 100 milijonov km dolg rep iz plazme in okrašen z žarki in tokovi, ki jih povzročajo vplivi sončnega vetra, a ta ni viden s prostim očesom.

Kometi so vidni le, ko so blizu Soncu. Večina kometov ima zelo ekscentrične orbite, ki se raztezajo daleč za orbito Plutona. Pojavijo se enkrat in nato izginejo za tisočletja. Samo kratko in srednjeperiodični kometi (kot je Halleyev komet) ostanejo znotraj orbite Plutona v znatnem delu njihove orbite.

Meteorske plohe ali plohe utrinkov se zgodijo, ko Zemlja preči orbito katerega od kometov in gre skozi ostanke njegovega repa. Nekatere plohe se dogajajo zelo redno:

  • Perzeidi se pojavljajo vsako leto med 9. in 13. avgustom, ko Zemlja preči orbito kometa Swift-Tuttle.
  • Orionidi v oktobru so ostanki Halleyevega  kometa.
 
Na vrh strani

[kazalo strani]   [pretvorba enot]   [servisna stran]   [povezave]

 

Komentarje, pripombe in vse drugo pošljite na andrej@andros.si
Vse pravice pridržane. © 2005-2008, Andrej Ivanuša, Maribor. Zadnja sprememba na tej strani: 26.07.2010