domača stran
  
odlomek iz pesnitve
  
ilustracije (poster)
  
slovenska mitologija
  
o založniku in knjigi
  
odmevi na knjigo
  
povezave in drugo

Odlomek iz pesnitve - kitice od 6 do 10.
Skupno obsega pesnitev 90 kitic.
 

Pojmi (iz starih slovenskih legend in >naše mitologije):

  • žežniti – dregniti v žerjavico; (žeželj = grebljica, orodje za delo z žerjavico);
  • pecikožec – šaljivo, sonce;
  • čarno - čarobno;
  • Čarnimeč - ime čarobnega meča;
  • bajni čas - v davnini, pred mnogimi stoletji, v času bajk;
  • črni mojster - kovač, črni mlinar;
  • boginja Nora - tudi Noreja, Deva, Vesina, Alenčica, Zora, Marjetica - je prvorojenka nebeškega vladarja Svetovida. Je boginja življenja, rasti, rojstva, plodnosti;
  • jerei – duhoven.

 

 

 

 

 

 
Na vrh strani

Pesnitev VILINDAR © 2007, A.Ivanuša, D.Polanc

VILINDAR - ODLOMEK IZ PESNITVE

 

Maladon kovač v zori časa rdeče žare razpihuje.
Gol do pasa urno suka se ta vročekrven mlajec,
goni meh, železo in orodje v silnih rokah potežkuje.
Sonce leno vstaja, za gore se skriva mes'ca krajec.
Hitro žežnil je v oglje vroče železnih palic dvoje.
Vzpenja se pomladno sonce na poti krivulje svoje,
kar kladivo blagoglasno poskakuje kakor zajec.

7

Pecikožec zviška v teme vse bolj mu pogleduje,
a Maladon nič ne mari, tolče, kleplje, vihti kladivo.
Lakota ga ne grudi, znoja si ne briše, ko se vsuje.
Palice tanjša si v rezilo bridko, gladi kovino sivo.
Za daljni gaj zvečer zaide božanstvo rdečelično,
kar vidi v ledeno vodo potopljeno je rezilo mično
in meč skovan je čvrsto, ostro, magično 'čarljivo.

8

Ko bledi mesec spet na nebu kristalnem plava,
Maladon se odžeja prvič, a pogleda ne odvrača,
razmišlja kakšen les in katera grča ni ta prava,
kako rezbaril bi okrasje držala čarnega sekača.
Še pred zoro hladno 'zgotovljeno vse je v celoti.
Ko nar'di se dan in je sonce spet na dnevni poti,
tam vid' na nakovalu Maladona, spečega sanjača.
(>ilustracija)

9

Tako skovan Čarnimeč v bajnega je časa zori
z roko črnega je mojstra Maladona in vojščaka.
Tretji dan rezilo v kri daritve potopi boginji Nori.
Goreče prosi, moli, da ga dobro le na poti čaka.
Voda pod nebesno visoko skalo Bistreno 'zvira,
v njej počasi, svečano, obredno kri ostrini spira,
saj prikrasti v obredu nobena se ne sme napaka.

10

Od daleč ga spremljajo nemo vsi vaščani zbrani,
Jerei Mrimor glasno potresa prerokovalske kosti.
Voljna koža jelena kaplje popije, kot je sneg lani.
Magični v nožnici mirno leži, ni več obredne pasti.
Ogenj visoko plapola, obredna pečenka že čaka,
»Vilindar, Vilindar!« kličejo, kroži pijača za junaka,
nazdravljajo in trkajo, vsa vas se do polnoč' gosti.