ANDROS - drobtinice

knjige   eseji   pesmi   avtor se predstavi   kuharija   razno   vodič po vesolju   fotoalbum   igre  

    
Na tej strani objavljam svoja razmišljanja na različne teme. Ta so odvisna od tega, če me kaj posebej zbode.

CELO - CELOTA - VSE
Na vrh strani

Zame najbolj moteče je: popolnoma napačna uporaba pojma "celo".

Na primer:
Vaše pakete dostavimo po celi Sloveniji.
Z enim *izdelkom* pomijem celo hišo.

Ko to slišim ali preberem, se vedno vprašam: Ali je bila prej Slovenija (hiša) počena ali kaj?
Saj beseda "celo" ni okrajšava od "celota". Beseda "celo" je nasprotje od "počeno, zlomljeno, ...". Izraža torej neko lastnost predmeta.

Beseda "celota" pa izraža, da je nekaj ena enota, ena skupnost, nekaj "enega, enotnega" pač.

Pravilno je torej:
Vaše pakete dostavimo po celotni Sloveniji.
Z enim *izdelkom* pomijem celotno hišo.

Ali še bolje:
Vaše pakete dostavimo po vsej Sloveniji.
Z enim *izdelkom* pomijem vso hišo.


LUNA - MESEC
Na vrh strani

Včasih nastopi težava pri poimenovanju nebesnih teles. Problem je namreč v tem, da obče in lastno ime pomešamo, ker imamo samo eno nebesno telo (eno enoto). Na drugi strani pa ime za to eno nebesno telo prenesemo na poimenovanje podobnih nebesnih teles, ki jih je človeštvo odkrilo (poimenovalo) kasneje.

Da pojasnim natančneje: Kako se zapiše luna, z veliko ali z malo začetnico? Kaj kroži okrog Zemlje: luna ali Luna?

S stališča slovenskega pravopisa - oboje!
Čeprav je tam zgoraj nad našimi glavami samo eno nebesno (astronomsko) telo! Čeprav imajo astronomi še svojo, posebno idejo, kako poimenovati to... e,... to, kar pač kroži tam v vesolju (Vesolju, Svemirju, Kozmosu, itd. - kakorkoli že z veliko ali z malo začetnico)
Ne, ne! Okrog Zemlje kroži Mesec! Prosim?

Stojim bos in kopljem s prsti na nogah po zemlji, to je na Zemlji, opazujem njeno luno Luno, ki jo imenujemo tudi Mesec in ta pokaže Zemlji svoje lice v celoti enkrat na mesec.

Groza, vam rečem! Groza! Podnevi nam na glavo sije sonce, ki ga imenujemo Sonce. Skupaj s planeti tvori osončje, ki ga imenujemo Osončje. Res se nam lahko zvrti, ko ponoči opazujemo galaksijo z imenom Galaksija ali tudi Rimska cesta. Totalno dno, res! Dno od dna! Kaj naj zdaj naredim? Pišem romane v slogu znanstvene fantastike, kjer se glavni junak preganja po ... hm ... vesolju (Vesolju, Vsemirju, Kozmosu, itd.) ali vsaj po galaksiji (ali Galaksiji, ali Rimski cesti, ali...) ... Joj!, joj, ubogi jaz!

O.K. Obrišimo solze! Razmislimo malo! Za primer se raje oddaljimo od Zemlje, ker ima samo eno... Okrog Jupitra kroži mnogo lun ali naravnih satelitov. Satelit je ... (e, tukaj je definicija):

Nebesno telo, ki kroži okrog svojega glavnega. Za luno je njen glavni - planet. Za planet je njegov glavni - zvezda. Na primer Mesec je luna Zemlje in njen satelit. Zemlja je planet in je satelit Sonca, naše zvezde. Satelit je lahko umetno telo, ki ga je ustvaril človek. Lahko kroži okoli Zemlje, lune, drugega planeta ali drugega nebesnega telesa (komet, asteroid, ipd.).

Uh! En del smo torej razvozlali. Luna je nebesno telo, ki kroži okrog svojega glavnega. Pozor! Pluton na primer ni planet, temveč je mali planet. Kar spet ne pomeni, da je manjši planet. Zemlja je manjši planet. Mali planet je posebna kategorija planetov in definicije so astronomi določil zato, da zmedejo neposvečene (se hecam, saj se samo hecam!).

Kako je našemu, zemljinemu satelitu ali luni torej ime? Ime mu je in Luna in Mesec. Torej, ko pišemo roman, bodimo natančni. Raketa je poletela na zemljino luno Luno, tudi Mesec imenovano. Smešno, ne? Ni smešno, če zapišemo, da je poletela na marsovo luno Deimos. Tako vemo, da ni slučajno poletela na drugo marsovo luno Fobos. No, luni sta pravzaprav lunici. Ampak, astronomi nič ne povedo, kdaj je nek satelit luna in kdaj lunica. Še niso določili meje! Zato lahko skrajšano napišemo, da je raketa z Zemlje poletela na Luno ali na Mesec. Poimenovanje je prepuščeno nam samim. Ime Luna pa le moramo zapisati z veliko začetnico, saj smo s tem natančno povedali, da je poletela na zemljin satelit. Če bi zapisali z malo začetnico, bi to lahko bralca zmedlo, saj ne bi vedel na katero luno je poletela, eno edino, ki kroži okrog Zemlje, na eno od dveh Marsovih, ali mogoče na 39 (in še katero) Jupitrovo, na 18 (in še katero = išk) Saturnovih, na Uranovih 20 (išk), na 8 Neptunovih (išk), na... (išk). Tudi Mesec pišemo z veliko, saj je to tudi lastno ime zemljinega satelita, naravnega in edinega. Mesec z malo začetnico je postalo poimenovanje časovnega obdobja, ko Mesec opravi celotno zamenjavo vseh svojih faz: polna luna, krajec, mlaj, ščip in spet polna luna. S prehodom iz luninega meseca, ki traja 29,5 dni, na sončni ciklus, ki ima 365,25 dni, je pojem mesec prešel na običajen koledarski mesec, ki ima 28 (29), 30 ali 31 dni.

Podobno, kot pri imenovanju lune, ravnamo pri soncu. Imamo pač samo eno sonce in ker je edino, je njegovo obče ime sonce, lastno pa kar Sonce. A obstajajo takšni planetni sistemi, kjer imajo več sonc v središču. Takole od daleč so vsa ta enojna, dvojna, trojna ali večkratna sonca v središču osončja, videti kot zvezde. Uh, končno pojem, ki ni obče in lastno ime. Zvezda je pač samo zvezda, tako na splošno. Vse zvezde so, načeloma, torej sonca. Pisano z malo. A ta sonca imajo imena, recimo Sirius, Betelgeza, Alfa Kentavri, ipd. Za naše sonce si imena sploh nismo izmislili. Za nas je eno edino sonce, ki nas greje, poimenovano kar Sonce. Za potrebe napetih vesoljskih streljačin in dirkačin so si izmislili ime Sol, kar je menda iz latinskega ali Helios iz stare grščine, kar v obeh primerih pomeni spet samo "sonce". V TV nadaljevanki Stargate (vesoljska vrata) sonce imenujejo tudi Ta'u, po znaki za izbiranje naslova vesoljskih vrat na Zemlji. Prebivalce Zemlje, torej našega osončja, pa Ta'uri.

Gremo torej na osončje. Po definiciji (ah, spet ti astronomi) je osončje sestavljeno iz sonca, planetov, lunic, lun, malih planetov, kometov, asteroidov in druge nebesne krame. V redu, ker imamo le eno osončje je to njegovo obče ime, lastno pa kar Osončje. Enostavno, ne! A če bi bili v sredini dve Sonci? Potem bi še vedno bilo samo eno osončje, saj bi ti dve sonci (A in B) krožili okrog skupnega gravitacijskega jedra in vsa planetna in druga krama prav tako. Problem nastopi, ko bi nekaj krame krožilo okrog enega sonca (A), nekaj pa okrog drugega sonca (B). Potem bi imeli dve osončji, eno bi bilo Asončje, drugo pa Besončje. Kako bi pa imenovali oboje skupaj? In, ... če bi bila tri sonca? Bog se usmili, kombinacij je preveč! Recimo, ena verzija je A+B+C: sonca so skupaj na sredini, vse kroži okrog njih. Druga kombinacija A+B, C: dve sonci skupaj v sredini s skupnim osončjem, tretje daleč stran okrog vsega in še s svojim osončjem. Tretja možnost A, B, C: Vsako sonce s svojim osončjem in krožijo drug okoli drugega. Ali smo izčrpali vse možnosti? Še zdaleč ne! Kaj pa, če si osončja med seboj posojajo kakšen planetek, luno, komet ali asteroid? Oh, ne morem več...

Pa dajmo raje še kaj o galaksiji. Sonce skupaj s približno 400 milijardami zvezd kroži okrog skupnega gravitacijskega središča. Menda je gonilna sila tega kroženja velika "črna luknja" v sredini. To je za navadno svetlobo nevidno, izredno veliko in gosto telo. Tako je gosto in ima tako veliko gravitacijo, da pogoltne vse, svetlobo, radijske valove, skratka vse. Kako pa vemo, da je tam? Na robu, ko se materija ruši v sredino, nastajajo močna valovanja, ki jih lahko merimo. Tako vemo, da je tam in tudi kako veliko je. Zato se zvezde razporedijo okrog in okrog v velik disk s spiralnimi kraki. To skupno tvorbo imenujemo galaksija. In ker je naša skupna in samo ena, je njeno obče ime galaksija in njeno lastno Galaksija.

Kaj pa imenovanje Mlečna cesta? To ni ime naše Galaksije, temveč samo struktura zvezd na nebu, ko jih opazujemo ponoči. Ko pogledamo proti središču Galaksije, vidimo v tej smeri gostejši, ozek, a dolg trak zvezd. Ta trak imenujemo Mlečna cesta, tudi Rimska cesta. Poimenovanje je prišlo iz grške legende, ki pravi:

Zvezdna cesta na nebu je v grški mitologiji pot, po kateri duše najlaže prispejo z Zemlje na nebo. Med nesmrtne je lahko sprejeta le tista duša, ki jo je dojila boginja Hera. Ena od legend pripoveduje, da je Hermes na Olimp prinesel malega Herakleja in ga je Zevs položil na prsi speče Here. Ta se je zbudila in zaprepaščena strgala tujega otroka s svojih prsi in se je božje mleko v obliki mlečnega pasu ali ceste razlilo preko neba. Po Herinem razlitem materinem mleku je v stari grščini in tudi sicer zvezdna galaksija, ki jo prepoznamo kot medlo svetel pas na nebu, imenovan Mlečna cesta. Ime smo sprejeli preko latinske besede Via lactea (torej Mlečna cesta). Ta pa spet izhaja iz grške besede Galaxia (gala, galactos), kar pomeni mleko.

Vse galaksije in še vse drugo, kar je, sestavlja vesolje. Zaenkrat menimo, da je samo eno. Torej je njegovo obče ime vesolje, ime pa Vesolje. A tudi Kozmos, Vsemirje, itd. Filozofi sicer razlikujejo podrobno med temi pojmi, a za splošno pisanje znanstveno fantastičnih romanov in osnovno razumevanje, je lahko tako vesolje, kot Vesolje.


GOSPODAR PRSTANOV (J.R.R. Tolkien) - pesem
Na vrh strani


Gospodar prstanov (Lord of the Rings) J.R.R. Tolkiena je kultna knjiga, najboljši roman 20. stoletja po anketi angleško govorečih bralcev vsega sveta. Poleg tega jo je odlično počastila še filmska trilogija. V slovenščini sta dva prevoda. Prvega je pripravila založba Gnosis leta 2001, prevajalca Primož Pečovnik in Zoran Obradović. Druga izdaja je izšla pri Mladinski knjigi leta 2003, prevajalec pa je Branko Gradišnik. Slednji je mnogo boljši kot prvi. Vendar se pri obeh nikakor ne morem strinjati s prevodom vodilne pesmi v knjigi. Tako sem se v prepesnitvi poizkusil še sam. Ocenite, katera različica vam bolj ugaja in mi to sporočite na
andrej.ivanusa@amis.net.

Original

Three Rings for the Elven-kings under the sky,
Seven for the Dwarf-Lords in their halls of stone,
Nine for Mortal Men doomed to die,
One for the Dark Lord on his dark throne,
In the Land of Mordor where the Shadows lie.

One Ring to rule them all, One Ring to find them,
One Ring to bring them all and in darkness bind them,
In the Land of Mordor where the Shadows lie.
 

Prevod Gnosis

Trije Prstani za vilinske kralje pod svodom neba,
sedem za škratov vladarje, ki so v palačah iz kamna doma,
devet za umrljive ljudi, ki jih smrt dohiti,
eden za Temnega gospodarja, ki na temnem prestolu živi,
v deželi Mordor, kjer sence žive.

 En Prstan, ki vlada vsem, en Prstan, ki vse najde,
En Prstan, da vse vrne in v temo jih povrne,
v deželo Mordor, kjer sence žive.
 

Prevod Branko Gradišnik

Troje Prstani za vilinske kralje pod neba bleščavo,
Sedmeri za škratov vladarje v njih skalnem zaklonu,
Deveteri za Smrtnike, ljudi z umrljivo naravo,
En sam pa za Temnega vladarja, ki sedi na tronu
V Mordorju, kjer sence ležijo stoglavo.

 Edini, ki jim vsem vlada, Edini, ki jih vse preseže,
Edini, da jih vse poišče in jih v temi poveže
V Mordorju, kjer sence ležijo stoglavo.
 

Prevod Andrej Ivanuša

Prstani troji za kralje Vilinov pod svodom modrine,
Sedmeri za Škratov vladarje živečih v dvoru kamnem,
Deveteri za Ljudi, ki jim usojeno je, da vsakdo premine,
Eden še za Mračnega gospodarja na tronu temnem
v deželi Mordor, kjer polegajo Sence temine.

Eden, ki vsem gospodari; Eden, ki jih vse doseže;
Eden, ki jih vse prinese in v temi jih poveže;
v deželi Mordor, kjer polegajo Sence temine.
 


ZEMLJEMORJE (Ursula Le Guin) - pesem
Na vrh strani

Prva knjiga iz trilogije Zemljemorje (Earthsea) pisateljice Ursule Le Guin je izšla leta 1968. Leta 1972 je sledila druga, leta 1973 še tretja knjiga. Pri nas se je prevajanja lotil Dušan Ogrizek in Mladinska knjiga je  leta 2005 izdala prvo knjigo Čarovnik iz Zemljemorja (A Wizard of Earthsea. Druga je bila izdana 2006 pod naslovom Atuanska grobnica (The Tombs of Atuan). Tretja je izšla 2009 z naslovom Poslednja obala (The Farthest Shore). A pisateljica je leta 1990 dodala še četrto knjigo, leta 2001 pa še peto šesto. Četrta knjiga, Tehanu, je v slovenščini izšla leta 2011, peta knjiga Zgodbe iz Zemljemorja leto dni kasneje, 2012, in šesta z naslovom Drugi veter leta 2015.

Tudi tukaj obstaja uvodna pesem. Je zelo kratka, vendar čudovita in z mnogimi pomeni. Prevajalec je dobro opravil svoje delo, a sam menim, da je mogoče pripraviti še boljši prevod. Ocenite sami in mi sporočite na andrej.ivanusa@amis.net kateri je boljši.
 

Original

Only in silence the word,
only in dark the light,
only in dying life:
bright the hawk's flight
on the empty sky.

-The Creation of Éa

Prevod Dušan Ogrizek

Samo v tišini beseda,
samo v temi luč,
samo v smrti življenje:
sokolov let zablesti
na praznini neba.

-Stvarjenje Éaja

Prevod Andrej Ivanuša

Le v besede tišini,
le v svetlobe temini,
le v življenja smrti:
sokolov let zaleskeče
na nebu brezdanjem.

-Stvarjenje Zem


 

Na vrh strani

Vse pravice pridržane. © 2007-2010, Andrej Ivanuša, Maribor.
Zadnja sprememba na tej strani: 01.02.2017